Tako pekoč, da vam najprej izmerijo tlak

Južna Koreja je ponosna na svojo pekočo hrano, je ena redkih držav s hladnejšim podnebjem, ki se ne brani čilija. Kadar tujci naročijo kimči ali ognjenega piščanca, jih skeptično vprašajo, ali bodo naročeno lahko pojedli. Vendar najbolj pekoča jed v Južni Koreji ni kimči in prav tako ne ognjeni piščanec: v majhni ulici v prestolnici, v gledališki četrti, je iranska restavracija Perzijska palača, kjer kuhajo tako pekoče jedi, da morajo obiskovalci nemalokrat poiskati zdravniško pomoč.

Gostilničar Šapur Nasrolahi je priseljenec, naturalizirani Korejec brez korejskih prednikov, a s strastjo do korejske kulture, jezika, družbe. Rojen je v Iranu, tam je odraščal, med iransko-iraško vojno je bil bolničar, ranjen v bitki; leta 1990 se je preselil na Japonsko, od tam je hotel emigrirati v Kanado in se vpisati na medicinsko fakulteto. Ko je obiskal prijatelja v Seulu, se je odločil ostati in naučiti jezika, navdušil ga je korejski superznanstveni sistem pisanja. Potem se je vpisal na fakulteto, diplomiral iz medicine in psihologije. Nameraval se je zaposliti v večji južnokorejski družbi, a pred tem si je vzel premor in sklenil, da bo kuhal. »Kuhanje je bil vedno moj hobi. Hotel sem si vzeti od pol leta do enega leta premora, odpreti majhen lokal in kuhati,« pravi. Njegovi začinjeni in zelo začinjeni kariji so postali legendarni, njegov lokal, ki ga je bilo težko najti, je kmalu postal zelo priljubljen. Razširil se je: kupil je vso zgradbo in v pritličju postavil pivnico, v desetih letih lokal ni bil zaprt niti enkrat samkrat. »To delo sem hotel opravljati le pol leta. Šest mesecev je zdaj postalo 15 let,« pravi.

Vas zanima, kako pekoč je njegov sloviti kari? Izdelal je številčno ocenjevanje, na podlagi katerega se ljudje odločijo, kako pekoča naj bo njihova jed. Najnižja raven je 2,0, to je primerljivo s kimčijem, pojasni; 2,5 ustreza mehiškemu čiliju, od tam pa je vse močneje, vse bolj pekoče. Tistemu, ki bi rad naročil 5,0, mu najprej izmeri krvni tlak, da se odloči, ali je to dobra ideja. Za vse, kar je nad 6,0, mora stranka podpisati izjavo o sprejemanju odgovornosti, s katero se zaveže, da je sam odgovorna za vse, kar bi se ji utegnilo zgoditi. »Takole je, včasih naročijo nivo 5, a še nikoli nisem videl človeka, ki bi to naročil in potem lepo odšel. Veste, kaj mislim? Padejo!« Nihče še ni jedel nivoja 10, čeprav ga je nekoč nekdo naročil. »Pred tremi leti je prišel neki Korejec, bil je božični večer. Bil je popolnoma pijan in me prosil za nivo 10. Naredil sem mu sedmico in mu rekel, da je 10,« se smeji Nasrolahi. »Kolikor se spominjam, je pojedel dve žlici. Vrnil se ni nikoli več. Ne vem, kaj se mu je zgodilo.«

Za svoj kari uporablja mešanico 24 začimb, osem jih je pekočih. Najhujša je saharska paprika, majhna, okrogla, nagubana rdeča paprika, ki je ni mogoče izmeriti z lestvico pikantnosti, enota je skovil (scoville), imenuje se po kemiku Williemu Scovillu, ki je lestvico pekoče ostrine pripravil na podlagi količine kapsaicina. Iz nje naredi masalo, daje jo tudi v kari: »Če jo primete z golimi prsti in se potem dotaknete oči, bog vam pomagaj.«

Ne ukvarja se več z medicino, a se še ima za zdravnika, za zdravljenje pa uporablja tradicionalne sestavine. Iranci, pravi, uporabljajo kumino za lažjo prebavo in za obdobje po nosečnosti, iz cimeta delajo tonik proti glavobolu, in kadar je treba ogreti telo, kardamom je odličen za bolezni možganov in tudi za nadzorovanje jeze.