Tabor se pravzaprav imenuje ribja restavracija, v Podbrezju se je Mirko Bodiroža v resnici posvetil predvsem morskim ribjim jedem; zato pravzaprav ni treba gledati v jedilni list, pametneje je napeti ušesa in poslušati, kaj je danes res svežega: ribe so v glavnem iz hrvaškega morja v Istri, gojeni brancini pa iz ribogojnice Fonda.
A tokrat smo preverili najnovejše: na vrtu, kjer poleti strežejo, so namreč sezidali ogromno peč za žar in za jedi pod peko, za katero pri nas uporabljajo tudi besedi črepnja in sać. Kar takoj je treba zapisati, da boste morali, če hočete jesti take dobrote, kosilo oziroma večerjo prej naročiti, pripeljati pa boste morali vsaj štiri jedce, raje šest ali osem – za jedilnik, kakršnega opisujemo, priporočam kar osem ljudi.
Mirko je v težki litoželezni posodi pod žerjavico najprej spekel kruh; naredil ga je iz ekološke bele pšenične moke, dodal je le malo oljčnega olja. Čas peke: za dvokilogramski hlebec približno ura in pol do dve uri.
Potem smo odprli prvi pokrov, v posodi pa je bila hobotnica s krompirjem, bučkami in čebulo. Slastni okusi hobotnice so preželi tudi zelenjavo, zlasti krompir je bil nadvse okusen. Zraven so ponudili malvazijo letnik 2010 istrskega vinarja Marinka Rodice.
Ko smo odprli naslednjo črepnjo, je zadišalo po ribah: velika jadranska orada, ki je zjutraj še plavala nekje okrog Kvarnerja, je bila zalita z ribjo juho in suhim belim vinom, zraven pa je bil krompir v kosih. Za kilogramsko orado potrebujete pod peko le dobre pol ure. Kuhar Bodiroža je še komentiral: »Ribje jedi pod peko najraje zalijem s sauvignonom!« Hišni sommelier pa je priporočil kozarec Blažičeve rebule letnik 2011.
Ko so odkrili naslednji pokrov, se je pokazala glavna jed: jagenjček, pripravljen s čebulo, česnom, poprom in krompirjem, kajpak spet zalit z malo belega vina. V Taboru po naročilu poleg jagenjčka pripravljajo teletino ali svinjino. Na mizo je prišla steklenica dalmatinskega vinarja Bibicha, slovenskega zeta iz Vipavske doline: R5 riserva, bela zvrst sort debit, maraština in sivi pinot; vino se stara v ameriških 225-litrskih hrastovih sodčkih.
Da je bilo vse v stilu, je bil tudi posladek izpod peke, no skoraj: jabolčna pita se je res spekla v posodi pod žerjavico, vinski šodo s cimetom, s katerim so sladico na krožnikih oblili, pa so pripravili v kuhinji. Za konec obeda še kozarček suhega chardonnayja kasper iz štajerske kleti družine Gaube na Špičniku pri Svečini.
Dobro je vedeti Restavracija Tabor |
