Zaradi nizkih temperatur je bila tradicionalna trgatev celo ledena, saj se tri dni temperature niso povzpele nad –7 stopinj Celzija. V letošnjem letu v Radgonskah goricah praznujejo 160. letnico, čemur so organizatorji posvetili posebno pozornost in dogodek medijsko obarvali.
Vino bo, kot vsi dozdajšnji letniki, polnjeno v posebne steklenice v obliki sveče, primerne za protokolarna darila in darila velike pomembnosti. Letošnji pričakovani izplen je 70 litrov. Najstarejša steklenica svečničnega vina, ki jo je mogoče kupiti, nosi letnico 1997, sicer pa je prav starejše letnike težko dobiti, saj se svečnična vina sproti prodajo ali podarijo. Nekaj malega hranijo v arhivu Radgonskih goric za posebne priložnosti, kot je bila včerajšnja. Polnijo ga v steklenice 0,35 l, gostota, barva, pridih zmrzali in zrelost pa kažejo, da gre za predikat najvišjega razreda.
Bogata zgodovina Radgonskih goric
Vinsko trto na območju med rekama Muro in Ščavnico že od nekdaj častijo. V obdobju 1792–1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni.
Radgončan Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisala Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, eden pomembnejših tedanjih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti.
Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba Radgonske gorice, d. d. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda.
