UŽITKI

Superhrana: borovnice, jogurt, stročnice, laneno seme

Objavljeno 12. maj 2012 21.15 | Posodobljeno 12. maj 2012 21.15 | Piše: Špela Verovšek

Verjetno ste že slišali za izraz superhrana, ki jo odlikujejo superlastnosti za blagostanje našega organizma.

Namesto sadnega jogurta kupite raje navadnega ter ga obogatite s sveže narezanim sadjem, zelenjavo, medom, cimetom – uporabite domišljijo in zamrzovalnik

Populistični izraz superživilo je že res dokaj nenavaden in nov, vendar se največkrat nanaša na povsem znana in nič kaj eksotična živila, katerih hranilna moč je, tako pravijo, pogosto spregledana ravno zato, ker so tako vsakdanja. Mnenja o tem, katero si zasluži svoje mesto na superlestvici, so seveda različna; poglejmo nekaj tistih, ki so se na njej znašla že večkrat.

Borovnice

Verjetno se tja najpogosteje uvrščajo borovnice, ki so si tudi sicer med prvimi zaslužile ta imenitni naziv. Spadajo med najbolj zdravo in celo zdravilno delikatesno jagodičje, ki je razširjeno povsod po svetu, kjer to dopušča zmerno toplo podnebje, torej tudi pri nas. Gozdne borovnice pomagajo pri vrsti novodobnih bolezni in nevšečnostih človeškega organizma, saj so polne vitaminov in mineralov, vsebujejo pa menda toliko antioksidantov kot petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk. Za to je odgovorna združena moč vseh sestavin z vodilno vlogo pigmentov. Nadležna modro vijoličasta barva, ki vam obarva prste, nohte in zapacka najljubšo majico, je torej ključna za njihov antioksidativni učinek in zdravilnost. Poseben pomen imajo v prehrani in lajšanju težav sladkornih bolnikov. Naravno barvilo mirtilin, ki ga najdemo tako v jagodah kot listju borovnic, omejuje in znižuje vrednost sladkorja v krvi. Pri zdravljenju sladkornih bolnikov dobro učinkuje tudi uživanje čaja iz borovničevega listja.

Njihova nekoliko manj prijazna lastnost je dolgotrajnost nabiranja, plazenje po gozdu ali, če ste malce leni, njihova cena na trgu. V vsakem primeru so, vsaj v sezoni, zelo modra izbira.

Jogurt

Jogurt, ki ga cenimo zaradi vsebnosti kupa bakterij, je eno izmed najbolj blagodejnih starodavnih živil. Jedli so ga že od nekdaj, visok ugled pa ta mlečni izdelek uživa še toliko bolj, ker je eden boljših virov našemu organizmu zlahka dostopnega kalcija.

Ko pojemo lonček jogurta, zaužijemo rajon živih bitij, od katerih jih okoli 30 odstotkov preživi prehod skozi želodec in udobno nastanitev v črevesni flori. Tu prebivajo dobre in prijazne bakterije kot tudi slabe (patogene). Prijazne (probiotiki), ki so prisotne tudi v jogurtih, pomagajo organizmu, da deluje pravilno, hkrati pa preprečujejo naselitev patogenih bakterij, ki povzročajo neravnovesje v občutljivi mikroflori, kar lahko pripelje do različnih obolenj.

Stročnice

Že vihate nos, ko pomislite na fižol? Najbolj znani stročnici na našem vrtu sta res fižol in grah, za naše prednike pa sta bila zelo pomembna bob in leča. Ta je žal izginila z naših vrtov in njiv, bob se le počasi vrača v prehrano. Vsi vegetarijanci dobro poznajo sojo. Čičerka je zelo pomembna stročnica v Sredozemlju, saj edina dobro prenaša sušo in vročino. Otroci dobro poznajo podzemske oreške, arašide ali kikirikije. Tudi te uvrščamo med stročnice, ki so včasih veljale za hrano revnih, danes pa so napredovale v priljubljeno sestavino številnih vrhunskih jedi. Vsebujejo zelo veliko beljakovin ter hkrati kopico vitaminov, železa in balastnih snovi oziroma vlaknin. Prav te so tiste, ki se jim imamo zahvaliti za učinkovito uravnavanje krvnega sladkorja in tlaka ter pospešeno prebavo in zaščito pred razvojem sladkorne bolezni tipa 2. Prihajajoči poletni čas je kar najbolj primeren za košto iz stročjega fižola, druge stročnice lahko uporabimo v enolončnicah, solatah, celo namazih (npr. čičerkin namaz).

Laneno seme

Laneno seme, ki so ga včasih cenili predvsem zaradi zmožnosti urejanja prebave, se je nedavno pokazalo kot pravo živilo za zmanjševanje slabega holesterola, uravnavanje krvnega pritiska, odpravljanje zaprtja, preprečevanje in zaviranje nastanka rakavih bolezni ter bolezni srca in ožilja, saj je bogat vir maščobnih kislin omega 3. Če se le da, uživajte zdrobljeno ali zmleto, zraven pa nikar ne pozabite dobršne količine tekočine. Pravilo, ki si ga gre zapomniti, priporoča razmerje 1:10, kar pomeni ena žlička lanenega semena in najmanj deset žličk tekočine (najbolje vode). Seme, ki ga uživate brez nje, lahko zapre črevesje, kar naredi nasprotni učinek od želenega. V prehrano ga vključite tako, da ga zmešate s kosmiči, potresete po solati, sadni solati, kremni juhi, ribah, zraven pa vse skupaj dobro zalijete s kozarcem vode.

Deli s prijatelji