Odkar je vrt ozelenel in lahko skoraj slišim, kako hitro raste trava, preživljam večino prostega časa zunaj. Neizmerno uživam v prvih res toplih dnevih, čeprav pulim plevel z gredice ali kosim travo. Res pa to pomeni, da se manj posvečam drugim stvarem, ki jih imam prav tako rada, na primer kuhanju. Na srečo poznam kar nekaj receptov, kako pripraviti zanimivo, okusno jed en dva tri. Takšne so prav gotovo solate. Solata, ki ni le zelena solata, radič, berivka ali kaj takega, je vir neizmerne inspiracije. Lahko si izmišljaš vedno nove kombinacije, odvisno od založenosti hladilnika ali ponudbe vrta, družiš na videz nezdružljive sestavine in ustvarjaš unikatne jedi. Tokrat me je navdušila kvinoja z jagodami, pripravljena kot solata. Kvinoja je zanimiva zamenjava za riž, kuskus ali proso. Brezglutenska zrnca, ki se ne zlepijo, ko so kuhana, se odlično izkažejo prav v solatah ali pripravljena kot rižota.
V kuhinji imam raje lokalne sestavine, kar kvinoja vsekakor ni, saj jo pridelujejo na drugi strani luže in ima do nas kar dolgo pot. Če nas zanima ekologija, ne le na našem krožniku, ampak tudi sicer, moramo upoštevati, da je transport velik onesnaževalec okolja. Kljub temu včasih pripravim kvinojo, saj je izjemno dragocena v zdravi kuhinji. Inki, njeni prvi skrbniki, so jo ob solsticiju obredno sejali z zlato žlico. So vedeli, zakaj.
Kvinoja ni žito, čeprav jo pogosto uvrščamo med žitarice, podobno kot ajdo. Drobna zrnca so semena rastline, ki je v daljnem sorodu s špinačo. Izvira iz Severne Amerike, kjer so jo uporabljali že pred tri tisoč leti, po nekaterih virih celo pred sedem tisoč leti. Kvinoja je nežnega okusa, ki malo spominja na oreščke, je lahko prebavljiva in ne vsebuje glutena, zato je pogosta alternativa žitu.
Originalen recept za kvinojo kot solato predlaga, da jo pojemo toplo, kar bom takoj prilagodila delu na vrtu. Skuhala jo bom, preden grem ven, in pojedla, ko bo čas za lahko kosilo. Skleda kvinoje sredi še nepokošene trave z marjeticami bo zelo ravno to, kar si želim.
Kvinoja kot solata
Za dva
- 15 dag kvinoje
- žlica oljčnega olja
- por
- strok česna
- pol šopka špargljev (približno 20 dag)
- skodelica graha
Za preliv
- 2 žlici oljčnega olja
- 3 žlice sveže iztisnjenega limonovega soka
- pol žlice javorjevega sirupa (ali drugega blagega sladila)
- malo soli
- veliko popra
Kvinojo speremo v vroči vodi, da se izločijo saponini. Ker je izjemno drobna, jo je težko spirati v cedilu (jaz nimam tako gostega), zato vzamem kozico, v kateri bom kvinojo kuhala, prelijem z vrelo vodo, premešam in odlijem. Tako nekajkrat ponovim in jo dam kuhat v dvakratno količino vode. Kuhana je nekje v petnajstih minutah, potem jo pustim še pet, deset minut v pokriti posodi. Če še vedno ostane kaj tekočine, stresemo kvinojo na cedilo.
Špargljem odrežemo lesen del, pri divjih je meja tam, kjer se odlomijo, pri gojenih to čutimo pod nožem. Nalomimo jih na centimetrske koščke, vršičke pa pustimo cele. Narežemo por in sesekljamo česen. Grah sem vzela iz skrinje, zdaj je ravno zadnji čas, da se porabi, preden bo zrasel nov. V globoki ponvi popražimo por in česen, ko oveni, dodamo šparglje in grah. Ponev pokrijemo in zelenjavo dušimo pri blagi temperaturi nekaj minut, merilo je grah. Ko se zmehča, ponev odstavimo.
Zmešamo sestavine za preliv. Nežno premešamo kvinojo z zelenjavo, začinimo s prelivom in razdelimo v dve skledi. Še toplo solato obložimo z narezanimi jagodami in uživamo.
Jagode so se mi zdele v tem receptu bolj za okras, zato me je izjemno ujemanje okusov še bolj presenetilo. Niso samo za okras!
