Pred 350 leti se je v Franciji v pokrajini Champagne (Šampanja) rodil šampanjec. Čeprav je ime champagne (šampanjec) zaščiteno in se ga lahko uporablja le za najboljša peneča vina iz pokrajine Šampanje, pa pri nas peneče vino pogosto iz navade poimenujemo kar šampanjec. Sicer za naša kakovostna peneča vina z geografskim poreklom in vrhunska peneča vina z geografskim poreklom uporabljamo ime penina.
Peneča vina so pridelana po šampanjski oziroma tradicionalni (klasični) metodi ali po metodi charmat (t. i. tankovski). Ker je šampanjska metoda zaščitena, peneča vina, ki niso pridelana v francoski pokrajini Šampanji, na oznaki ne smejo nositi imena méthode champegnoise, temveč oznako klasična metoda.
Za blažji glavobol Moet & Chadon
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preizkusili 16 vzorcev belih penečih vin in jih odpeljali v akreditirani laboratorij, kjer so izvedli fizikalno-kemične analize. Senzorično ocenjevanje penečih vin je v laboratoriju opravila skupina devetih šolanih senzoričnih pokuševalcev.
Ocenjevanje so začeli pri deklaracijah, kjer so naleteli na dve napaki. Peneče vino Freixenet cava (Freixenet S. A.) razen navedbe »vsebuje sulfit« ni imelo nobenih drugih zapisov v slovenščini, zato je izdelek za deklaracijo dobil oceno nezadovoljivo, so zapisali v ZPS. Penina Kogl classique (Kogl, Podravje) pa je bila deklarirana kot suho deželno peneče vino PGO. Ta klasifikacija pa pri zakonski delitvi penečih vin po kakovosti ne obstaja, zato so deklaracijo ocenili kot pomanjkljivo. Glede na to, da vzorec nosi ime penina, predvidevajo, da je prišlo do napake in bi moral biti vzorec deklariran kot kakovostno ali vrhunsko peneče vino z geografskim poreklom. Predpostavko, da gre za penino, so upoštevali tudi pri vrednotenju fizikalno-kemičnih parametrov, pravijo ocenjevalci ZPS.
V kategoriji fizikalno-kemične analize je večina vzorcev zadovoljila standarde, ki jih predpisuje pravilnik za peneča vina. »Če ste preobčutljivi na žveplo in vas po kozarcu penečega vina rada boli glava, priporočamo penine G. H. Mumm, Moët & Chandon nectar imperial, Freixenet cava ali Cecilio, saj med preverjenimi vzorci vsebujejo najmanj skupnega žvepla (manj kot 100 mg SO2/l),« svetujejo v ZPS.
Pullus in Zlata radgonska vodilni
Test so zaključili s senzorično oceno devetih pokuševalcev, ki so imeli certifikat za senzorično ocenjevanje vina in večletne izkušnje. V to oceno so vključeni naslednji kriteriji: bistrost, barva, vonj, okus, harmonija (skladnost med vsebovanim sladkorjem, kislino in trpkostjo), iskrenje in penjenje. Najboljši senzorčni oceni sta prejeli Zlata radgonska penina in Penina Jeruzalem Ormož, skupno pa sta se najbolj izkazali Zlata radgonska penina in Penina Pullus. Ti dve penini sta dobili oceno 4,9, medtem ko je slavni in opevani Moet & Chadon dobil oceno 4,6. Penino Pullus so pospremili z opisom srednje polno, a sveže peneče vino, ki je lepo in uglajeno. Zlata radgonska penina pa se lahko pohvali kot »skladno, harmonično peneče vino, s prijetnim sadnim okusom.«
Najslabše ocenjena penina prihaja iz Bele krajine, in sicer Semiška penina. Ocena je znižana zaradi prenizkega tlaka v vinu, okuševalci pa so jo opisali kot neharmonično peneče vino, ki po vonju in okusu deluje starikavo in se slabo peni.
