Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega je minulo soboto v Deželi kozolcev v Šentrupertu pripravilo festival Marmelada 2013. Na travniku med kozolci pod Šentrupertom, kjer so junija letos odprli edinstven muzej kozolcev na svetu, smo lahko obiskovalci okušali kar 87 vzorcev 32 različnih vrst marmelad, ki jih je pred dnevi ocenjevala tričlanska komisija na biotehniški fakulteti v Ljubljani pod vodstvom Tomaža Požrla. Marmelade za ocenjevanje so sortirali glede na vrsto sadja, iz katere so narejene, člani strokovne komisije pa so ocenjevali ločeno drug od drugega.
Kar 28 vzorcev je prejelo zlato priznanje, 27 srebrno, 18 pa bronasto diplomo. Vzorcev je bilo res veliko, komisija je kar osmim marmeladam dodelila vseh 20 možnih točk, kar kaže, da so marmelade v splošnem zelo dobre kakovosti. Opazili pa so, da jim gospodinje dodajajo malce preveč sladkorja, da bi jih lahko kuhale krajši čas in da jim neredko dodajo preveč začimb, denimo cimet in vaniljo.
Kmetice so na stojnicah poleg preostalega prodajale marmelade v lično zapakiranih steklenih kozarcih, ki so jim nadele kapo iz blaga raznolikih barv in vzorcev. Cena domače marmelade se je gibala od šest do osem evrov za kilogram. Pa smo poskusili. Kmetica Ivanka nam je hudomušno ponudila leseno žličko: »Poskusite in uganite ...« Zanimivo, namesto plastičnih žlic ali vilic so imeli lesene, kar je dobrodošlo, plastika pri domačih rečeh res nikoli ne prepriča.
»To je hruškova marmelada. Če uganeta, kaj je dodano, vama podarim cel kozarec,« se je rdečelično nasmehnila. Lesene vilice sem pomočil v bledo rumeno fino kašo in poskusil. Delovalo je kot hruškov liker, ki pa je na koncu neba rahlo zagrenil in pustil značilen, rezek okus, a ga nisem prepoznal.
»No?!« me je Ivanka vprašujoče pogledala. Ni šlo, zato je povedala: »Dodala sem hren, vam je všeč?« Okus je bil res božanski, saj je lepo presekal začetno naslado.
 |
| Foto: Shutterstock |
Na stojnici so pekli palačinke, za evro in pol so vas pogostili s čisto pravim šmornom. Organizator je k sodelovanju povabil tudi okoliške gostilne, da so pripravile vsaka svoj meni na temo marmelade: poskusili smo dimljeno postrv z omenjeno hruškovo marmelado ter piščanca z marmelado, jabolki in domačo pogačo.
Kmetica Mojca Sever iz Boštanja nam je zaupala, da že leta kuha marmelado in poskuša kaj prodati. Njene marmelade so bile nagrajene s srebrno medaljo. Jožica Žužek iz Korit pri Dobrniču na sosednji stojnici nam je predstavila bučno marmelado z jabolki: »Ja, okusa se stepeta, to je najbolje.«
Obenem je potekal slikarski ex tempore na temo marmelade. Slikali so pod kozolci, rahlo odmaknjeni od dogajanja na tržnici. Slikarka Damijana Bijek je na velikem platnu uprizorila mešanje marmelade pri kuhanju, na robu je naslikala kozolec, ki se utaplja v vrtincu, v sredini pa še enega manjšega, ki je že izginil v črni marmeladni luknji.
Na začudenje obiskovalcev pa na festivalu ni bilo mogoče videti kuhanja marmelade, kar je velika škoda. Na golažijadah, festivalih bučne juhe, pohorskega lonca, pasuljadah brez težav kuhajo sproti in komisija ocenjuje ... No, morda drugo leto.
