Slive so tisti neeksotični sadež, ki je svoje čase žel precej več pozornosti, še posebno pogosta so bila drevesa za kmečkimi domovi in v bregovih med jablanami in hruškami. No, če smo bolj natančni, so tam po večini rasle češplje, ki so nekakšna kmečka različica velikih sliv. Češplje so v primerjavi s slivami po navadi manjše, gredo bolj nerade od koščic in tudi malo manj sladke so. A nič zato, jedel jih na kmetih tako in tako ni nihče, bile pa so idealne za žganje, kuhanje marmelad, za češpljeve cmoke ali sušenje za zimo. Slive so morda tudi zaradi svoje prilagojenosti na podnebne razmere celinske Slovenije razmeroma dobro posejane po naši deželici. Vendarle tudi v tem primeru, tako kot vedno, obstaja delček naše grude, kjer so slive še posebno cenjene in tradicionalno prisotne. Bi uganjevali? Brkini, seveda!
Kje so Brkini?
No, morda tako samoumevno spet ni glede na dejstvo, da smo še v osnovni šoli videli Kras ali Piran na ekskurzijah tudi večkrat, a Brkinov nikoli. Nekako niso bili na zemljevidu priljubljenih šolskih izletov, in če imate otroke, potem veste, da prav popularni niso niti danes. Pozabljeni delček naše grude je bolj kot za zganjanje turizma morda zanimiv z geografskega vidika. Gre za prehodno hribovje, kjer se mešata mediteranski in zaledni podnebni vpliv in, kar je še bolj pomembno, ta delček ozemlja zaznamuje flišna talna zaplata, ki je ključnega pomena za značilnosti rastja med vsesplošno prisotnim apnencem okoli in okoli. Geografsko Brkini obsegajo območje, ki leži na ozemlju štirih občin: Divače, Hrpelja - Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke; osrednji sadni okoliš pa je na 400 do 750 metrih nadmorske višine. Prehodnost podnebja se kaže v temperaturnih razmerah, padavinskem režimu, značilni vetrovnosti, kar vse ugodno vpliva na kakovost sadja, kot so slive, jabolka, hruške.
In če kje, potem ravno v Brkinih še vedno obstaja znaten delež sliv. Razgibanost terena, prisojne lege in cirkulacija zraka odločilno vplivajo na njihovo aromo in dozorevanje, zato je tam daleč največ slivovih dreves na enem kupu – kar 70.000 naj bi jih raslo tam gori. Pravijo jim češpe, vsem večjim sortam pa slive. Ker jih dandanes v obliki sadja le stežka prodajo toliko, kot jih pridelajo, jih pridno vkuhavajo v žganje, marmelade, češpove njoke itd. Brkini so že od nekdaj znani po svojem brkinskem slivovcu – žganju, ki spada med prvovrstne domače specialitete in ga pridobivajo iz avtohtonih domačih brkinskih češp, ki se kuhajo v prav posebnem kotlu brez hladilne posode. Pri tem postopku kuhanja žganja zadošča enkratna destilacija in tako žganjekuharji z Brkinov slivovec iz skrbno odbranih zdravih češpelj pridobivajo že vsaj 150 let, zaščitili pa so ga tudi z označbo geografskega porekla. Predpisan tehnološki postopek mu daje značilne senzorične lastnosti glede okusa, vonja, barve in bistrosti. Prepoznavna cvetlica in kakovost se menda s staranjem še povečata.
Pečena marmelada brez vseh dodatkov
Da ne bomo le pri žganju in slivovcu. Slive so sadež, ki je kot ustvarjen za kuhanje marmelade. Prav nobenih dodatkov razen sladkorja po želji ne potrebujemo, da lahko pripravimo okusno in povsem pristno domačo marmelado. Pri tem je ključnega pomena, da slive zgolj razkoščičimo, ne pa tudi olupimo, saj je največji del arome in okusa skritega prav v lupini. In če marmelado po navadi kuhamo, jo v primeru sliv lahko tudi pečemo. To je šele veselje za brbončice. Sadno češpljevo kašo pri tem lahko povsem brez vsakršnih dodatkov naložimo v pekač in pri nizki temperaturi v pečici pustimo cmariti nekaj ur. V tem času se bo kaša zaradi izhlapevanja vode zgostila, zaradi naravne vsebnosti pektina bo malce zaželirala in nasploh postala prav prikladno marmeladasta! In naj še kdo reče, da je priprava marmelade zamudna. Češpljeva se bo spekla kar sama.
Za dobro prebavo
Slive so sicer iz Azije v Grčijo menda prinesli vojaki Aleksandra Velikega. Rimljani so imeli že urejene nasade in so že znali ceniti njihove zdravilne lastnosti. O tem pričajo verzi slovitega pesnika Marciala, ki bi jih lahko prevedli takole: »Slive uživaj v trhli nadležni starosti, ker zmehčajo trdo napeti trebuh.« Pomagajo pri zaprtju, napihnjenosti in nasploh skrbijo za dobro prebavo, če jih jemo v zmernih količinah. Učinkovite so presne ali suhe kot kuhane. Pektin v njih mehča blato in trd trebuh ter tako pomaga pri iztrebljanju. Če imate tovrstne težave, si zvečer pred spanjem pripravite pet v vodi namočenih suhih sliv in jih zaužijte zjutraj na tešče skupaj z vodo. Lahko si pripravite tudi slivovo kašo: nekaj žlic kaše zaužijete zjutraj na tešče in prebava bo delala kot nova. Tako pri svežih kot suhih slivah ne gre pretiravati, saj se vam utegne zgoditi ravno obratno – napenjanje in celo driska.
In vitaminska slika? V slivah je nadpovprečno veliko vitamina C ter kar zajetna količina beta karotena (predstopnja vitamina A), vitamina K in vitamina E. Vsebujejo skoraj vse vitamine iz skupine B-kompleksa, ki so pomembni za krepitev živčnega in imunskega sistema ter ustvarjajo odpornost proti stresu. Pravijo, da so koža, lasje in nohti temu sadežu vedno še kako hvaležni.
