Kako bi se razvajali za praznike? Verjamem, da ne morete vsak dan v drugo gostilno, a vsaj v Okusih vam lahko pokažemo, kaj bi vam za praznike skuhalo sedem vrhunskih slovenskih kuharskih chefov. Prekrižarili smo vso Slovenijo: šli smo k Debeluhu v Brežice in k Rajhu v Bakovce, k Danilu v Reteče pri Škofji Loki, v Ljubljani k JB, na Zemono in k Pikolu v Vipavski dolini ter do Starega sela pri Kobaridu.
In kaj je nastalo?
Jure Tomič (Debeluh) nas je pozdravil s kranjsko klobaso, popečeno na olivnem olju, ki jo je dal plavat v gosto kremno juho iz fižola češnjevca, klobaso pa je začinil s postrvjimi ikrami.
Ana Roš (Hiša Franko) je s hladno predjedjo naslikala zimo ob Soči: mousse kozjega jogurta s hrustljavo sredico rženega kruha, naravna želatina iz ledenke, coulis surove rdeče pese in kaviarja, tapioka, kuhana v vodi kapesante. Turkizna barva vode, bele skale (kozji jogurt) in siv pesek (kaviar), tapioka kot embrio novega življenja, ki pozimi nastaja (drstenje rib), rdeča pesa kot klic pomladi (rdeče cvetje) ali kot spomin na preteklost (vojne). Vse skupaj je zavito v gost dim, ki simbolizira jutranje meglice, ki se dvigujejo iz Soče. Ker kaviar vedno povezujemo z ledom, na katerem se tradicionalno postreže, je kot mrzla bistra Soča, iz katere se dvigujejo hladne sape.
Janez Bratovž (JB) je skuhal belo juho s pečeno gosko in cimetovim kruhom; gre za zelo star koroški božični recept. Juha je gosta, krepka, cimet in piment božični začimbi, v juhi so še muškatni orešček in nageljnove žbice; kuhano gosko pa je še popekel, razkostil in meso zrezal na koščke.
Maruška Gašparin (Pikol) je za toplo predjed ponudila rakovico z bleki, prav tako tradicionalno božično jed. Testenine je sama zamesila; za štiri krožnike je vzela 30 dag blekov in 20 dag mesa jadranske rakovice (grancievole), čebulo, česen in peteršilj, 20 dag paradižnika, maslo in olivno olje, žlico konjaka in za noževo konico pikantne paprike, vse skupaj pa je zalila z ribjim fondom.
Tomaž Kavčič (Zemono) je naredil za glavno jed polenovko, brez katere za božič preprosto ne gre. Očiščen file polenovke je počasi kuhal v mleku, na krožniku pa ga je položil na polnozrnato polento ter polenovko postregel z gosto porovo juho, ki ji je dodal jesensko julien zelenjavo, por in koren (zelenjavne rezance), ribji file je premazal s sipinim črnilom, za dekoracijo (in okus, seveda) pa je naredil laske iz izsušene paprike.
Damir Pintarič (Rajh) je s svojim sladkim krožnikom tudi posegel nazaj v tradicijo: čokolada, bavarska krema in cimet. Bavarska krema: sladko smetano je segrel, želatino je raztopil v hladni vodi, potem jo je dal v smetano in dodal viski. Vaniljev in cimetov ganache: v kozico je vlil smetano, glukozo, žličko cimeta, dva vaniljeva stroka, mlečno čokolado in maslo. Hrustljavi ganache: raztopil je 70-odstotno čokolado, dodal lešnikovo kremo, praline, feuilletine in šumeč sladkor. Potem je v modelčke dal hrustljavi ganache, ga prelil s cimetovim ter po vrhu še z bavarsko kremo.
Vesna Čarman (Pri Danilu) pa je s svojimi sladkarijami poskrbela, da bi se za mizo lahko kratkočasili do polnočnice: mandljevi rogljički, londonske kocke, piškoti s kardamomom, smrekice z belim ledom, zvezdice s čokoladno-slivovim kupčkom, rožičeve zvezdice, čokoladni pralineji z višnjo, kokosove kroglice, beli kupčki s slivovo marmelado in orehom in čez vse – orehova potica, brez katere ni tradicionalnega slovenskega božiča in velike noči.