Največ se proda in spije suhega vina, čeprav včasih ni bilo tako. Nekateri menijo, da sladko vino sproža glavobol – seveda ga, če pretiravamo s količino ali pijemo slabo vino, ki mu je sladkor za izboljšanje okusa umetno dodan. Po kakovostnem, ki je sladko zaradi zrelega grozdja z visoko vsebnostjo sladkorja ob pozni trgatvi ali zaradi podaljševanja njegovega dozorevanja, pa ne boli glava nič bolj kakor po katerem drugem. Nasprotno, je prijeten zaključek obeda bodisi kot spremljava sladice ali morda celo namesto nje, ko torej svojo sladico spijemo, ne pojemo. Pravimo jim predikatna vina ali predikati, med katerimi ločimo glede na čas in način podaljšanja dozorevanja grozdja pozno trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in slamnato vino.
V vrhunskem sladkem vinu lahko uživamo ob foie gras, pašteti ali terini iz gosjih jeter, palačinkah z marmelado, jabolčnem zavitku ali pečenih jabolkih. Sladko vino, pridelano s podaljšanim dozorevanjem grozdja, namreč te in podobne jedi idealno dopolni. Nekateri so prepričani, da so ženska pijača, kar seveda ne drži.
Pijemo jih tako rekoč po kapljicah
Sladka vina na splošno niso poceni, še dobro, da se pijejo v majhnih kozarčkih, saj najboljša med najboljšimi lahko stanejo tudi več sto evrov. Taka zorijo in se razvijajo v steklenici včasih tudi desetletja ali celo stoletja. Ne le kozarec za desertno vino, v katerega gre od 30 do 60 mililitrov pijače, majhna je tudi steklenica. Ker po obedu ali ob sladici zadošča en kozarček teh dragocenih kapljic, tudi majhna steklenica ni prehitro prazna, čeprav nekatera draga vrhunska sladka vina prodajajo celo v 25-centilitrskih stekleničkah. Taki predikati so več kot vino, so dragocene kapljice opojnega sladkega nektarja.
Cena sladkega vina je lahko tudi merilo njegove kakovosti. Cenejša so običajno lažja, z manj izrazito aromo in barvo, dražja so polnejša in bogatejša, v ustih gladka, z zrelo sadno aromo in dolgim pookusom. Za vse boljše predikate velja, da je trgatev izključno ročna. Cenejša in lažja sladka vina so vina pozne trgatve, boljša in dražja so ledena in slamnata vina. Vrhunsko sladko vino je harmonično, z uravnoteženim razmerjem med kislino in sladkorji, je sladko, toplo, bogato, včasih skoraj oljnato in medeno.
Okus in telo desertnega vina sta odvisna od sorte grozdja in časa trgatve oziroma kaj se je dogajalo z njim: je bilo puščeno na trti, da je iz grozdnih jagod izhlapela voda, se je na njem morda razvila plemenita plesen, je bilo posušeno na zraku ali pa je na trsih počakalo na zmrzal in zmrznilo? Glede na to govorimo o vinu iz sušenega grozdja, slamnatem vinu, botriziranem vinu in ledenem vinu. Bogato, krepko telo teh vin je posledica višje stopnje alkohola, ekstraktov in sladkorja. Vinske sorte, primerne za pridelavo sladkega vina, so zlasti muškat, rizling, gewürtztraminer, sémillon in mnoge druge. Pogosto imajo ta vina visoko stopnjo kisline, zato se nekatera med njimi tako rekoč večno ohranijo.
Med sladkimi vini velja posebej omeniti madžarsko desertno vino tokaji essencia iz sladkega tokaja, eno najboljših sladkih vin na svetu in izredno bogato s sladkorjem, tako da lahko fermentacija poteka tudi desetletja dolgo. Nastalo vino je izjemno intenzivno, uravnoteženo, z aromo po zrelih marelicah, marcipanu, pomarančni lupini, čaju in začimbah, skoraj kakor nekakšen vinski sirup. Na Madžarskem so ga začeli pridelovati že pred več kakor 400 leti. Znani sladki vrsti vina iz groznih jagod s plemenito plesnijo sta tudi francoski sauternes in nemški rheingau. Tudi Slovenci imamo dobra sladka vina, zlasti primorska in štajerska, na primer sladki muškat in traminec.