POULIČNI GRIŽLJAJI

Sladko-slani štruklji

Objavljeno 24. januar 2015 14.00 | Posodobljeno 24. januar 2015 14.00 | Piše: Anka Peljhan

Skupaj s štruklji so po hiši krožile le pozitivne misli; tudi zato je vredno obuditi stare običaje in si vzeti čas za pripravo hrane.

Jed, ki kroji domišljijo (ne le) Slovencev že od 16. stoletja! Slani, sladki, gluhi, suhi, vlečeni, kvašeni, kuhani, pečeni, beli, temni, mešani, polnjeni z vsem, kar se je našlo, in se še najde okoli hiše ali v shrambi, kot samostojna jed ali priloga domala k vsem zvrstem hrane, so ena najznačilnejših jedi slovenskih regij in pokrajin. Da, prav v tem je njihov čar, da – tudi z zavezanimi očmi lahko ugotovimo izvor, ali prihajajo iz Gorenjske, Dolenjske, Štajerske ali Primorske …

Kar nekaj pa se jim je uspelo zasidrati v vrhu najbolj razpoznavnih jedi posameznih krajev. Še danes podoživljam ugodje v ustni votlini, ob prvem grižljaju, ko so bili znova na babičinem jedilniku, najverjetneje kot posledico pričakovanja in nato presenečenja, ko se je v njih znašel meni ljubi nadev. Pomenili so vsaj poseben dan, v preteklosti zagotovo nedeljo, še raje pa cerkveni, posvetni praznik, poroko ali rojstni dan glave družine. Tako kot tudi sicer v življenju je bila največja draž priprava, ki je za ta prave štruklje lahko potekala dva do tri dni, zbiranje sestavin pa tudi kak dan več. Odtrgati se z vsakdanjih jedilnikov in zbrati zadostno količino dragocenih jajc, pršuta in podobnih dobrot sta bili značilnosti predprazničnega obdobja, ko smo se tudi otroci kolegialno odrekli nekaterim dobrotam. V nasprotju z današnjimi dnevi, ko so zaradi določenih modernizacij štruklji na mizi lahko tudi v pol ure, je bilo vlečenje testa obred, trajajoč vse dopoldne in začinjen z nagajanjem nas otrok, ko smo z željo po pomoči delali luknje v testo in tako babici dodatne sive lase.

Z imenom štruklji bi lahko opisali način življenja vsaj ob določenih dneh, ko so skupaj z njimi po hiši krožile le pozitivne misli. Tudi zato je vredno obuditi stare običaje in si vzeti čas za pripravo hrane, ki pomaga k sprostitvi in lepim mislim.

Za dva

Testo:

  • pol kg pšenične moke
  • 2 dag kvasa – s toplim mlekom in sladkorjem pripravi kvasec
  • 1 jajce za testo in 1 jajce za premaz
  • sol

Nadev:

  • 50 dag polsuhega belega kruha
  • košček pršuta
  • 10 dag rozin
  • 1 dl aromatičnega zeliščnega likerja
  • 1 čebula
  • 5–7 žlic naribanega trdega sira (ovčjega)
  • 7 dag sladkorja
  • oljčno olje
  • vrtna zelišča po želji

Priprava:

  • V približno 1 dl toplega mleka zdrobi kvas in dodaj žličko sladkorja ter pusti vzhajati.
  • Vmešaj v sestavine za testo in zamesi čvrsto kepo, ki naj počiva vsaj pol ure.
  • Rozine namoči v žganje, ki ga lahko razredčiš z vodo.
  • Kruh naribaj ali zelo na drobno natrgaj.
  • Čebulo nasekljaj in jo popeci na oljčnem olju.
  • Na koncu dodaj na koščke narezan pršut.
  • Ko se ohladi, zmešaj z naribanim kruhom.
  • Vmešaj namočene rozine in dodaj nariban sir ter sladkor.
  • Po želji dodaj nasekljana zelišča.
  • Dobro premešaj in maso pusti stati čez noč ali vsaj nekaj ur.
  • Razvaljaj testo, ga premaži s stepenim jajcem, dodaj nadev in zavij ali zašij, da ne pobegne v vodo.
  • Polnjeni štruklji naj pred kuhanjem počivajo vsaj pol ure, nato jih položi v toplo slano vodo.
  • Kuhaj jih počasi približno 40 minut.
  • Ponudiš jih lahko kot sladico (potresene s sladkorjem) ali kot prilogo k joti ipd. 
Deli s prijatelji