Sladka zvita štručka

Kruh, ki ga od nekdaj pečemo za praznike, ima prav poseben, obredni značaj. Božični kruh smo pri nas včasih imenovali božičnik, poprtnjak ali pa kar božič. Zamesili so ga iz bele pšenične moke, ržene in ajdove, z mlekom, s kvasom in ponekod tudi z jajci, da je bil rumeno obarvan. Spleten je bil v obliki pletenice, venčka ali pa kot hlebec, okrašen s testenimi figuricami. Z njim so blagoslovili polja, domače živali in domačijo. Navada je bila, da so ga razlomili in ponudili tudi živalim.

Vanj so vgnetli tudi sadje

V Halozah so za božič pekli kruh, ki so mu primešali suhe jabolčne ali hruškove krhlje. Čez noč so jih namočili, zjutraj pa je gospodinja s to tekočino zamesila hlebec iz ržene moke. Drug hlebec je naredila iz boljšega kvašenega testa, z mlekom, jajci, maslom in s sladkorjem, oba pa so pustili vzhajati na toplem. V rženi hlebček je vgnetla sadje in nasekljane orehe, naribano limonino lupinico, strte nageljnove žbice in cimet, rum ali slivovico, ga ovila z belim testom, pognetla in dala v peč. Pravijo, da so gospodinje ob tem mrmrale molitvice za srečo v družini.

V Italij in Angliji

Poseben kruh je znan po vseh deželah, kjer praznujejo božič. V Angliji poznajo ploščate božičnike, ki jih jedo te dni z marelično marmelado. Kruh je prekrit z beljakovim snegom in dekoriran s kandiranimi češnjami. V Italiji spečejo za praznike panettone, sladek kruh s koščki pomarančne in limonine lupinice ter z rozinami, namočenimi v konjaku. Panettone ima značilno obliko, podobno kot šarkelj. Navada je, da se z njim tudi obdarujejo. Nemško božično pecivo je sadni kruh iz vzhajanega mlečnega testa, ki mu dodajo suho sadje, marcipan, kandirane citruse, začimbe in oreščke. Vsak kraj ima nekoliko drugačen recept, najbolj znan pa je božični kruh iz Dresdna. Njihov recept se je ohranil iz 15. stoletja, od takrat pa je ostalo tudi njegovo ime – stollen. Dresdenski božičnik ima obliko zvite štruce, premazan je z maslom in bogato posipan s sladkorjem v prahu.

Za kvašeno testo:
1 dl mleka, zavojček suhega kvasa, ščepec soli, pol žličke cimeta, pol žličke kardamoma, noževa konica muškatnega oreščka, žlica rjavega trsnega sladkorja
5 dag masla, jajce, 25 dag moke

Za nadev:
20 dag suhega sadja, 10 dag oreščkov, 20 dag marcipana

Za konec:
žlica masla in sladkor v prahu

Kako pripravimo?

Pripravimo ožji pekač in peki papir. Suho sadje (svetle in temne rozine, dateljni, slive, fige, marelice, hruške, jabolka) narežemo in namočimo v topli vodi. Kruh bo bolj zanimiv, če uporabimo več vrst suhega sadja. Odrežemo košček masla. Sredi moke naredimo jamico in vanjo nasujemo kvas in sladkor, zalijemo z malo mleka in pomešamo le s toliko moke, da se kvas poveže. Pustimo deset minut, nato dodamo jajce, sol, začimbe, zmehčano maslo in s preostalim mlekom umesimo kvašeno testo. Na pomokani površini ga mesimo tako dolgo, da je gladko in se loči od rok. Pokrijemo in pustimo pol ure na toplem, da vzhaja. Suho sadje zlijemo na cedilo. Oreščke (lešnike, mandlje, orehe ali mešano) nasekljamo z nožem, da ostanejo večji koščki. Vzhajan kruh pognetemo z dobro odcejenim sadjem in oreščki. Gnetemo tako dolgo, da nadev enakomerno razporedimo. Razvaljamo ga v dolžini pekača. Marcipan pregnetemo, da je mehek, nato pa oblikujemo v podolgovat svaljek, ki ga položimo po sredini testa. Testo zvijemo, tako da je marcipanov svaljek na sredi, in preložimo v pekač, obložen s peki papirjem. Rob štruce naj bo spodaj. Postavimo v pečico, ogreto na 50 stopinj. Ko se testo dvigne do roba pekača, temperaturo povišamo na 180 stopinj in pečemo pol ure. Kruh je pečen, ko se obarva in votlo zadoni, ko potrkamo na skorjo. To traja približno pol ure. Še toplega premažemo z maslom in na debelo posipamo s sladkorjem v prahu. Narežemo, ko se popolnoma ohladi.