Italijani so seveda, tako kot pri picah, testeninah in še kje, tudi tukaj neprekosljivi mojstri sestavljanja in prepletanja okusov, ki lahko tudi iz najpreprostejših sestavin ustvarijo slastne priboljške. Glede na omejitve, ki jih narekujejo krajčki ali rezine kruha ter lastnosti mesnih, zelenjavnih in drugih dodatkov oziroma oblog, pa od brusket vendarle ni mogoče pričakovati čudežev. V restavraciji Bruschetta v Ulici Mihovila Pavlinovića, le nekaj korakov oddaljeni od zahodne obale polotoka, na katerem leži starodavni Zadar, to dobro vedo. Lastnik Bruschette Božidar Vedrić je svoj lokal v imenu označil tudi kot picerijo in špagetarijo, kar še nekoliko zoži pričakovanja mimoidočih. Kdor vstopi z namenom, da bi si privoščil pico ali testenine, pa kaj kmalu sprevidi, če tega ni opazil že od zunaj, da ni vse tako, kot naj bi bilo. Na srečo večina, kot ve povedati ljubeznivi natakar, svojo zmoto sprejme kot prijetno presenečenje. Na ne razkošno, a okusno pogrnjeni mizi ga pričaka jedilni list, ki po zmernih cenah ponuja še veliko več kot italijansko obliko hitre prehrane. Večina jih ob tem pozabi na pico in špagete, brusketo pa si morda omisli kot predjed.
V restavraciji Bruschetta je namreč v ospredju filozofija sredozemske in še posebno dalmatinske kuhinje, njene tradicije, življenjskega sloga, celo strasti, značilnejših za prebivalce toplejših kot od morja bolj oddaljenih podnebnih pasov. To pomeni prevlado rib, rakov, školjk in drugih živil iz morja nad perutnino, govedino in svinjino, več kuhanja in dušenja kot cvrenja, večje obilje tudi v zimskih mesecih sveže raznovrstne zelenjave ter predvsem uporabo (domačega) deviškega oljčnega olja v vseh postopkih priprave hrane, kjer je potrebna maščoba.
V Bruschetti namenjajo tej nenadomestljivi sestavini posebno pozornost. Jedi, ki jih ponujajo, pripravljajo zgolj z izbranimi oljčnimi olji najuglednejših domačih pridelovalcev. Najponosnejši so na olje dr. Ivice Vlatkovića, ki se ponaša z enim od treh podeljenih priznanj šampiona na 13. mednarodnem tekmovanju oljkarjev in oljarjev Noćnjak 2011 in skupnega šampiona Hrvaške, ter na izdelek Nikice Žampere, ki velja za eko olje, stiskajo pa ga na družinskem posestvu v Žmanu na Dugem otoku.
Kljub razmeroma skromni ponudbi v pregledno sestavljenem jedilnem listu – seveda v primerjavi s specializiranimi ribjimi restavracijami – izbira še malo ni bila lahka. Brusketi, uvrščeni med zalogajčke za uvod, »da se nebo pripravi na tisto, kar bo sledilo«, se ni dalo izogniti. Brusketa puttanesca s svežim češnjevim paradižnikom, inčunom, oljko ter nekaj kaprami in listki rukole na rezini kruha, prepojenega z deviškim oljčnim oljem, je bila ravno prav vražja, da je predramila brbončice. Školjke na buzari so bile primerno nadaljevanje. V konkurenci špagetov s škampi in bobom z genovsko omako so nazadnje zmagali fuži s panceto, porom in žafranom – kot ena izmed novosti v ponudbi. Tunov zrezek na žaru, položen na posteljico iz kuhane mešane zelenjave, je bil sočen in nasiten, tako da je bilo s sladico nazadnje že kar nekaj težav. Manj jih je bilo s plačilom, saj je račun, ki je vključeval tudi kozarca prijetne žlahtine Toljanića z otoka Krk in vrhunskega syraha iz Korlata (Vinarna Benkovac), znašal le pičlih 27 evrov!
Dober občutek ob slovesu potrdita še podatka, da je Bruschetta leta 2010 prejela priznanje mesta Zadar za izjemen prispevek h gostinski ponudbi, lani pa je bila razglašena za najboljšo restavracijo zadarske županije.
