Naj kar takoj priznam, da me šampanjci in penine navdušujejo toliko bolj, kolikor so suhi; že polsuhi, kaj šele polsladki ali sladki, mi nekako ne ležijo. Prav zaradi tega sem bil navdušen nad bjano letnik 2007 brut zero Mirana Sirka. Gremo po vrsti: Bjana je blagovna znamka, ki hkrati narečno pomeni isto kot Biljana, vas v Brdih, kjer stoji Sirkova klet. Brut zero, kjer zero pomeni po francosko nič, takoj pove, da gre za penino brez dodatnega sladkorja po odstranitvi kvasne usedline.
Lahko bi zapisali tudi brut nature, torej brez dodatka odpremnega likerja. Ta penina je narejena po klasični šampanjski metodi; brut zero je vedno letniška penina, Francozi bi napisali millesime.
Ta, ki jo hvalim, je letnik 2007
Grozdje prihaja samo iz starih vinogradov, kjer se je rast trt umirila, njegova kakovost pa je najboljša. Bjana 2007 brut zero je iz približno dveh tretjin chardonnayja, kar zagotavlja karakter in aromatičnost, preostanek pa je iz rebule, ki doda eleganco in svežino.
Penina je na kvasovkah zorela štiri leta in pol, degoržirana je bila mesec pred božičnimi prazniki. Nepovretega sladkorja je manj kot 1,5 g/l in ima 13 odstotkov alkohola.
Sirkova bjana se je odlično družila s fantastično kremasto rižoto, ki smo jo jedli med prazniki v rovinjskem hotelu Lone. V tem dizajnerskem hotelu je glavna Priska Gretić, Kanadčanka, ki je kuharsko umetnost spoznavala v Švici, spoznala pa tudi še enega kuharskega umetnika Toma Gretića, se z njim omožila in tako prišla na Hrvaško. Rižota z lignji, ki so ji okus še izboljšali z osnovo, narejeno iz lignjev, je za piko na i imela na vrhu še nežno popraženo lovko.
