S hrano se razvajamo, crkljamo naše čute, pred prijatelji in sodelavci se radi pohvalimo, kaj vse smo dobrega skuhali in kje vse smo dobro jedli. A včasih preprosto ostanemo brez besed in to se nam je zgodilo ob obisku v Prekmurju. Ko smo delali načrt, kam bomo sedli za mizo, smo iskali različno ponudbo gostiln in restavracij, da bi lahko popisali čim več različnih izkušenj za mizo, v oči pa nam je padla blagovna znamka hiše Šinjor »tak more biti kak je inda fajn bilou«. Po babičinih receptih in na tradicionalni način, torej. Opis na internetu je obljubljal tradicionalno prekmursko kuhinjo, specialitete iz divjačine in ribje jedi, gosja jetra, jurčke..., zato smo zavili k njim na kosilo.
Bili smo prvi gostje in ob listanju zajetnega jedilnika se nam je že oglašal želodec. Del omizja se je odločil za govejo juho z rezanci, drugi pa za dödöle, krompirjeve žgance s kislo smetano in čebulnimi obročki. O domači juhi, kakor so jo nekdaj jedli v teh krajih, ni bilo niti sledi, saj je bila v skodelici le slana voda. Dödöli so bili korektni, a preslani. Ker gosja jetra ponujajo kot kraljico jedi, smo jih naročili tudi mi. A o kraljevskem okusu, čeprav je krožnik na prvi pogled obetal, ni bilo niti sledi. Jetra z jurčki so bila gratinirana s sirom, kar je povsem zadušilo njihov okus, med rezinama jeter je bila bela snov, podobna pocasti moki, predvsem pa so bila tako slana, da jih je bilo nemogoče jesti. Na krožniku so bili še pečen krompir, popečeno jabolko in pečene bučke. A kaj ko smo spet okušali predvsem sol, zato smo le nekoliko pobrskali po krožniku, sol pa smo iz ust poskušali pregnati z brusnično marmelado, ki so jo priložili.
 |
| vrsta ponudbe: gostilna hrana, vino: 4 postrežba: 4 cena/kakovost: 4 vtis skupaj: 4 |
Tudi drugemu delu omizja se ni godilo nič bolje: tournedos rossini ali biftek po angleško z gosjimi jetri, madeirsko omako in kuharjevo prilogo je kuhar iz prefinjene jedi spremenil v neužitno polomijo. Čeprav smo bili prijetno presenečeni, ker nas je natakarica, ki je bila ob sprejemanju naročila povsem nezainteresirana, z naveličanim izrazom na obrazu »oh, le kaj pa je vas treba bilo« povprašala, kako naj bo biftek pečen, smo namesto srednje pečenega do surovega, kakor smo naročili, dobili dva povsem prepečena kosa mesa. Kot da bi jedli ostanke neke pečenke, saj sta kosa z zasušenimi robovi dajala videz, da sta bila pečena vnaprej in so ju nato samo popekli oziroma pogreli. Meso je bilo v ustih suho kot žagovina, bučke so bile sveže popečene, kepica ajdove kaše pa neužitna, saj je bila prelita z omako, v kateri je bilo toliko popra in soli, da smo vilice in nož odložili. Pili smo domačo modro frankinjo, vendar niti z njo nismo mogli pregnati soli z jezika. Še najbolje od vsega je bil domač kruh.
Porcije so sicer res zajetne, cene nizke (na osebo smo z vinom vred plačali pičlih 15 evrov) in kakovost žal še nižja. Krožniki na pogled niso bili slabi, v ustih pa prava katastrofa. Skromen je tudi izbor vin, vinske karte nimajo, steklenice so na ogled v vitrini. Res škoda, saj gostilna s stoletno tradicijo stoji tik ob glavni cesti Murska Sobota–Moravske Toplice, ponujajo tudi poceni nastanitev, kar bi pritegnilo marsikaterega gosta. A takšni ponudbi se bodo izognili še tisti gostje, ki jih prepričata porcija, ki maha čez krožnik, in ugodna cena. Le kdo bi plačeval za hrano, če pa zaradi soli in popra v ustih tako zelo peče, da jo je nemogoče pogoltniti?
Dobro je vedeti
- Gostilna Šinjor
- Martjanci 32
- 9221 Martjanci
- Tel.: (02) 530 39 00
