Sezona regratovih preprog

Vendarle smo ga dočakali! In tudi tisti najbolj navdušeni jedci, ki že sredi februarja začnejo neučakano pregledovati bližnje travnike, so le prišli na svoj račun. Kako tudi ne bi, ko pa se presneta reč, takoj ko zadiši po pomladi, prav po plevelje razširi v celih preprogah. No, saj plevel tudi je in resnici na ljubo ga kmetje sploh niso veseli, ker se izjemno hitro širi in izriva prostor drugim, za krmo bolj primernim rastlinam oziroma travam. Navadni regrat (Taraxacum officinale) velja za močno razširjeno zdravilno zelnato trajnico iz rodu regratov, ki raste po travnikih, ob poteh, njivah, cestah in ograjah po zmerno toplih območjih severne poloble. Je nadvse nezahtevna in trdoživa zel. Po cvetenju ostanejo na cvetišču številna semena, preoblikuje se v značilno regratovo lučko. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja. Cveti aprila in maja, vsa rastlina pa vsebuje mlečni sok grenkega okusa, iz katerega se bojda lahko pripravi marsikateri zdravilni zvarek.

Ljubezen na prvi pogled

Slovenci ga imamo zelo radi, kar zelo verjetno izhaja še iz časov, ko sveža zelenjava vse leto še ni bila nekaj tako samoumevnega kot danes. Seveda nismo edini, je pa res, da se le malo kje po Evropi najde toliko čudakov, ki bi se cele ure pasli po travnikih. Ne nazadnje o posebno ljubem odnosu do te zeli priča tudi razlika v uradni klasifikaciji te dobrine: Evropa regrat uvršča v skupino naravnih začimb (N2), za katere velja, da se živilom lahko dodajajo v majhnih količinah, Slovenija pa v skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Z noži in vrečkami se na lov za pomladanskim regratom tako požene mlado in staro. In če sklepamo po številu ljudi, ki ga nabirajo v zadnjih letih, potem je tradicionalni hobi še bolj priljubljen, verjetno tudi zato, ker si resnično že želimo živil, za katera vemo, kje in kako so zrasla ter kako sveža so v resnici. Seveda si je kar težko predstavljati, da bi morali pojesti ves regrat, ki ga lahko naberemo v teh dneh, in to z listi, koreninami in cvetovi vred. Pri tej grenki zeli je užitno in zdravilno prav vse.

Namesto rukole, kave in celo šampanjca

V kuhinji verjetno vsi najbolje poznamo svežega v solati, manj ljudi pa ve, da se pražene korenine in njihovi izvlečki lahko uporabijo tudi kot kavni nadomestek. Saj veste, nekaj takega kot neskafe brez kofeina. Iz posušenih listov lahko skuhamo tudi čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih korenin. Regratov poparek se uporablja tudi v kozmetiki, in sicer za beljenje sončnih peg.

Številni rastlino uporabljajo tudi v juhah ali podobno kot blitvo, imenitno pa je, če ga uporabimo za posteljico mesu, ribam ali drugim jedem. Če niste čisto prepričani, kako ga uporabiti, pomislite na rukolo: z regratom lahko ravnate povsem podobno. In nikar ne bodite sramežljivi, je trpežen in lahko zelo dobro prenese marsikateri kuharski poskus. Poleg tega pa, kaj vas stane? Če se vam res zgodi, da pripravite kaj neužitnega, naberete novega in poskusite znova. Verjemite, na travnikih ga še nekaj časa ne bo zmanjkalo.

Manj znano uporabo te zeli bi utegnila iz naftalina privleči še kakšna babica, ki bi recimo predlagala pripravo regratovega sirupa ali pa tisto prav posebno pogruntavščino, ki se ji reče regratovo vino. Slednje je bistro kakor voda in se pri natakanju peni kot penina. Pripravi se s pomočjo stisnjenih suhih regratovih cvetnih koškov, nekaj dodatka limon in pomaranč ter sladkorja in kvasa.

Sladki regrat

Morda je res, da pridevnik sladek ne spada v regratov kontekst, ampak je včasih prav nasprotno. O tem bi vedeli povedati sladokusci, ki prisegajo na tistega mladega, še mehkega, svetlo zelenega, ki po možnosti rije iz krtin. Tam mora uboga zel zaradi nesramnih krtov, ki so jo zasuli s prstjo, pol svoje mladosti preriti po temi, da na koncu z zadnjimi močmi le pogleda na svetlo. Zgodi se enak efekt kot na primer pri siljenem radiču. Ker je vzgajan v temi, kar z drugimi besedami pomeni, da je siljen, mu to daje poseben pečat, saj razvije zelo dolge liste brez zelenila in ima blag in negrenak, celo rahlo sladkast okus.

Če nimamo opravka ravno z rosno mlado rastlino, potem bo prav prišel recept za solato s toplim prelivom ali dodatkom vročega krompirja. Mnogi celo menijo, da je regratova solata tako ali tako užitna le na toplo. No, dobra in celo boljša zagotovo je, če ji dodamo kakega od tistih prelivov, zaradi katerih so solate sploh dobre. Govorimo o popečeni slanini, popraženi čebuli ali česnu s smetano, ocvirkih, praženih semenih, leči, jajcih, krompirju, skratka o vsem, do kamor seže vaša domišljija. Pazite le, da bo v skledi ob vseh dodatkih sploh še kaj regrata. Škoda bi bilo skopariti s tem nadvse zdravim zelenjem, ki ne le, da vsebuje goro železa, kalcija in vitamina A, ampak ima tudi zelo krepilen učinek na organizem ter čistilno funkcijo za kri.