V trgovinah so police s pijačo bogato obložene tudi z raznovrstnimi brezalkoholnimi pijačami pisanih barv, največkrat zelene, rdeče, oranžne in rumene barve v številnih odtenkih, od svetlih do temnih. Prevladujejo velike plastenke, s tako imenovanimi ledenimi čaji, oranžadami, limonadami, kolami, orami in tako naprej. Tako imenovanimi zato, ker so to umetne, industrijsko narejene pijače, večinoma polne sladkorja ali sladila, različnih umetnih arom in aditivov, umetno dodanega ogljikovega dioksida, konzervansov in še. Sokovi in nektarji v steklenicah so glede tega lahko boljši, čeprav to ne velja za vse, seveda pa nič ne more nadomestiti sveže pripravljenega soka iz presnega sadja ali zelenjave.
Med že pripravljenimi pijačami so tudi različni sirup, ki jih je treba razredčiti z vodo. Tudi izbira sirupov je pestra, čeprav v trgovinah prevladujejo prej omenjene pijače, ki jim po angleščini pravijo tudi soft drinks. Po vseh merilih soft drinks spadajo med junk food, kakor spet kar angleško rečemo praznim, nezdravim živilom. Slovenske ustreznice zanje nihče ne uporablja, verjetno zato ne, ker je kruto neposredna, čeprav resnična: junk food namreč pomeni slaba, nezdrava hrana.
Odmerili so ga s šilcem za žganje
Včasih je bilo drugače. Na voljo je bilo le malo sladkih pijač, med njimi zlasti malinovec, ta sadni sirup iz malin, razredčen z vodo. Nekateri se še spomnijo slastnosti te okusne, a preproste pijače. Malinov sirup so poleg malinovca za potešitev žeje uporabljali tudi kot preliv za puding, rižev narastek, biskvit, nekdaj je bil celo del šolskih malic. Zaradi poplave vseh mogočih fensi pijač sta priljubljenost in zaželenost malinovca preteklost, včasih pa ga je bilo mogoče naročiti tudi v gostilnah, kjer so količino malinovega sirupa namerili v merici za žganje in ga nalili v kozarec z vodo.
Malinov sirup je v trgovinah še vedno mogoče najti, tudi takega z modno oznako bio, čeprav verjetno ni več veliko tistih, sploh med mladimi, ki ga pijejo za žejo. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko otrok in mladine danes sploh ve, da je malinovec pijača, in ne morda rastlina ali kaj tretjega, kakor večinoma tudi ne vedo, da je lučka sladoled, in ne majhna luč. Še vedno pa ga nekatere gospodinje, zlasti starejše, uporabljajo za preprost preliv različnih sladkih jedi.
Najboljši malinov sirup je domač, narejen iz svežih malin. Pripravimo ga tako, da opranim malinam dodamo enako količino sladkorja in dobro premešamo. Počasi segrevamo do vretja, ko zmes zavre, jo med stalnim mešanjem kuhamo nekaj minut, da se sladkor povsem stopi, maline pa razpustijo. Nato dobljeno zmes precedimo skozi gosto sito ali gazo, precejen sok pa nalijemo v čiste steklenice, ki jih dobro zapremo. K razredčenemu malinovemu sirupu z vodo, malinovcu, se dobro podajo listki mete.
