ZAČINJENO

Ščepec zimskih začimb

Objavljeno 15. januar 2014 18.45 | Posodobljeno 15. januar 2014 18.45 | Piše: Špela Verovšek

Katere začimbe najbolj prijajo pozimi?

Rumena kurkuma v prahu je obvezna ponudba začimbnih tržnic za vzhodu in najbolj pogosta sestavina karijevih mešanic in paste. Deluje antiseptično in spodbuja prebavo.

Tudi začimbe imajo svoj letni cikel; ene so bolj za poleti, druge prijajo bolj pozimi, a to ni le stvar okusa in dogovora. Številne zimske začimbe nas  lahko grejejo, razkužujejo in obvarujejo pred nadležnimi virozami. 

Cimet

Cimet je že prva med tistimi bolj zimskimi, tako vsaj pravijo proizvajalci in prodajalci, ki v mrzlih dneh prodajo znatno več te tople, prijetno sladke in lesnate arome v obliki paličic ali prahu iz lubja cimetovca. Največ najkakovostnejšega prihaja iz Šrilanke in se nato uporablja za razne jabolčne štrudlje in druge dobrote, marsikdo pa ga uživa zgolj zaradi njegovih zdravilnih učinkovin. Zdravilnost pripisujejo eteričnemu olju, še zlasti največ navzoči sestavini cinamaldehid, ki uničuje bakterije, viruse, gliste, zavira rast glivic in ima blagodejne učinke pri sladkornih bolnikih. Učinek je dokazan laboratorijsko, razkuževalno delovanje na sečila pa so potrdili tudi klinično pri ljudeh.

Žlička medu z nekaj cimeta vam bo v zimskih dneh pomagala krepiti imunski sistem, ščititi telo pred bakterijami ter odpraviti neprijeten ustni zadah, če le nimate odpora do močne cimetove arome in niste zanj kako drugače preobčutljivi.

Ingver

Ingver si glede zdravilnih učinkov morda lahko prisluži še kakšno točko več, saj je v tradicionalni kitajski medicini veljal za eno najboljših učinkovin, ki pozdravijo telo in duha.

Je trstiki podobna začimbna rastlina s čudovitimi cvetovi in z aromatičnimi, odebeljenimi in grčasto razvejanimi korenikami, ki se kot začimba v naših krajih uporabljajo še največ pri peki piškotov in najrazličnejših peciv. No ja, Jamie ga veselo riba tudi na solate in ga zavija v mesne rulade, ampak on je pač od tam, kjer pijejo tudi ingverjevo pivo in čaj, v naših krajih pa se v mesnih in slanih jedeh pogosteje pojavlja šele zadnja leta. Je namreč nekoliko specifičnega, a prijetnega vonja in dokaj pekočega, a hkrati sladkastega okusa. Korenina vsebuje do 3,3 odstotka eteričnih olj in nekatere encime, zaradi katerih gre verjetno njegov sloves zdravila za želodčne ali prebavne težave. Ker so eterična olja v koreniki tik pod plutasto skorjo, moramo ingver lupiti zelo na tanko in previdno. Je kot nalašč za zimske mesece, saj je topla začimba, ki greje telo. Že Paracelzij ga je uporabljal kot zdravilo in priporočilo vsem, ki so trpeli za pomanjkanjem življenjske toplote. S tem ni mislil le na nenehno drgetanje ali bolehanje, temveč tudi na slabo prebavo in pomanjkanje spolne moči. Tako kot mleti cimet tudi mleti ingver lahko mešamo z medom. Ena žlička medu s približno dvema gramoma mletega ingverja bo že zjutraj dodobra poživila naš organizem in pomagala prebroditi šok ob strganju zamrznjenega avtomobila.

Janež

Janeževa semena so v tradicionalnem zdravilstvu in kulinariki dobro znana, saj preženejo marsikatero nevšečnost, poleg tega so glavni okus legendarnih janeževih upognjencev. Snov, ki ji gredo zasluge za večino arome in zdravilnih učinkov, je anetol. Ta ima pomirjevalne učinke, blaži menstrualne krče in deluje razkuževalno. Poparek iz janeževih semen olajša izkašljevanje in pomaga pri težavah z dihali (bronhitis, vneto grlo, astma, oslovski kašelj …), saj učinkovito razkužuje dihalne poti. Tudi nasploh delujejo antiseptično. V kitajski tradicionalni medicini ga uporabljajo tudi pri revmi in bolečinah v hrbtu. Manj znano pa je, da igra zvezdasti janež pomembno vlogo v boju z novimi vrstami gripe. Vsebuje namreč šikimsko kislino, ki je izhodiščna snov za izdelavo protivirusnega zdravila tamiflu.

Kurkuma

Je ena od najpomembnejših začimb indijske kuhinje, najdemo jo v številnih začimbnih mešanicah, na primer v kariju, slavni worcestrski omaki in različnih marinadah. Kurkuma ima prijeten vonj, ki nekoliko spominja na ingver, ter pikanten, oster in malo grenak okus. Prah ima intenzivno rumeno barvo in se poleg začinjanja uporablja kot naravno rumeno barvilo. Kurkumin kot glavna in aktivna substanca spodbuja jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Pozimi, ko se naša prebava nekoliko poleni, kurkuma spodbuja k presnovnim procesom. Po tradicionalni vzhodni medicini med njene izjemne zdravilne učinke spadajo čiščenje krvi in prebavil, ščiti jetra pred strupi in kemikalijami, učinkovita je pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje celo izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno. Ker deluje antiseptično in antibakterijsko, jo ajurvedski zdravniki uporabljajo za dezinfekcijo ran in opeklin, ker pa tudi pospešuje prebavo in uravnava presnovo, je priljubljena pri ljudeh, ki si želijo izgubiti nekaj kilogramov.

Klinčki

In še klinčki, brez katerih ni zimskega groga ali kuhanega vina. Te začimbe poleti človek skoraj ne zaduha, toliko bolj popularna pa je v teh mesecih. Še sreča, saj nas lahko dobro ščiti pred tegobami mrzlih dni. Klinčki oziroma nageljnove žbice so posušeni cvetni popki dišečega klinčevca, tropskega drevesa z dišečimi zimzelenimi listi. Imajo zelo aromatičen, specifičen vonj in močan, pikanten, skoraj pekoč okus. So močna začimba, s katero je treba precej previdno ravnati, da ne prevlada v okusih. Vsebujejo veliko eteričnega olja evgenol, to je substance, ki učinkuje razkuževalno in se dodaja v zobne paste, ustne vode, v zobozdravstvu pa je sestavina izpolnjevalnih mas in služi za zdravljenje zobnih korenin. Kitajci so jih že od nekdaj uporabljali za zdravljenje slabe prebave, diareje, atletskega stopala in drugih glivičnih okužb pa tudi za izboljšanje daha in čiščenje dihalnih poti. Tako kot vse močnejše zimske začimbe imajo tudi klinčki močan učinek na centralno živčevje, tako da je potrebna zmernost pri rabi, saj ob pretiravanju lahko povzročijo glavobol in slabost.

Deli s prijatelji