Po videzu ta velikanski sadež spominja na plod iz časa dinozavrov pa tudi njegov vonj ni najbolj privlačen. A vendar bi lahko durian v prihodnosti na milijone ljudi rešil pred lakoto. Je največji sadež, kar jih rodi drevo, saj lahko tehta do 45 kilogramov in ima na stotine semen, ki so polne beljakovin, kalija, kalcija in železa.
Azijski dragulj
Durian izvira z juga in jugovzhoda Azije, najdemo pa ga seveda lahko tudi pri bolje založenih sadjarjih v večjih svetovnih metropolah. »V Bangladešu je nacionalni sadež,« je pojasnil botanik Nyree Zerega. »Če je kje prostor, da bi kaj gojili, je tam zagotovo posajen durian. Zanje je to drugi najpomembnejši pridelek, takoj za mangom.« Z listi drevesa lahko krmimo živino, zelo rade jih imajo koze. Deblo uporabljajo za barvanje tkanin na oranžno, izloča lateksu podobno snov, ki jo uporabljamo za lepilo, les pa je gradbeni material in uporaben za kurjenje. Drevo lahko obrodi do 150 sadežev na leto.
Vložen ali sušen
En sam sadež zadostuje za obrok za vso družino. V njem je veliko hranil in vitaminov. Povrhu ima zelo hvaležno teksturo, zato se lahko iz njega pripravi vrsta jedi. Lahko ga uživamo zrelega, ko je mehek in slasten, ali ga kuhamo, ko je še nezrel in spominja na krompir. Nezreli sadeži naj bi po eni uri kuhanja imeli podoben okus kot svinjina. Iz njega lahko celo naredimo moko, ga ocvremo kot čips ali pripravimo sladoled. Ker dozorel sadež zdrži le nekaj tednov, ga je treba ustrezno konzervirati – vložiti ali sušiti.
Slab sloves
»Zgodovinsko je veljal za hrano revnih,« pojasnjuje Zerega. »V Indiji ljudem ne pride na pamet, da bi ga kupovali, ker raste povsod.« Tam so šele zdaj začeli spoznavati dobičkonosnost in široko uporabnost te rastline. Eno samo drevo bi lahko povprečnemu indijskemu delavcu prineslo polovico mesečnega prihodka pa še veliko laže je skrbeti zanj kot za pšenico ali koruzo.
