Ko vstopimo v gostišče Marinčič, ki že več kot stoletje stoji sredi Škocjana na Dolenjskem, le lučaj od avtoceste Zagreb–Ljubljana, nas najprej objame vonj po pristni domači hrani. »Že z vonjem in seveda okusom po domači kuhinji želimo v gostih obuditi prijetne spomine na domačo kuhinjo, toploto krušne peči, sladkost babičinega malinovca in jabolčnega zavitka,« pravi Jernej Leskovar, ki zadnja leta vodi gostišče, ki so ga zaznamovale štiri generacije.
Po receptih
prababice Neže
Zgodbo o uspehu sta začela pisati že Jernejeva prababica Neža in praded Anton. Oba Slovenca, ona iz Škocjana, on iz Dobrniča, sta se spoznala v Ameriki. V Clevelandu sta imela tudi svoj lokal, kjer sta stregla hrano. Ko sta se vrnila v rodno deželo, je obveljala Nežina želja: svoj dom in posel sta začel graditi v Škocjanu, nedaleč od njenega doma. V enem letu je zrasla gostilna, in ker sta imela Marinčičeva tudi kmetijo, je že takrat ponudba slonela na doma pridelani hrani. »Prababica se je kuhanja izučila pri graščaku Ulmu na bližnjem Klevevžu, in še vedno kuhamo po njenih receptih,« ponosno pove Jernej, ki zastopa že četrti rod, ki vodi gostilno.
Po Neži in Antonu je gostilno prevzel sin Stanko, leta 1971 pa nečak Jani Leskovar, Jernejev oče, ki je pred leti umrl, vodenje pa je prevzel Jernej. V kuhinji še vedno kuha Jernejeva mama Zora, na pomoč pa radi priskočita Jernejevi sestri Janja in Barbara. »Že moj oče, ki je 40 let z dušo in telesom vodil gostilno, je postavil gostilno takšno, kot je danes, naredil je tudi prenočišča za goste, na voljo je 15 postelj, gostje pa se lahko okrepčajo v gostilni, v toplejšem delu leta pa tudi na vrtu in pod sto let starim kozolcem.«
V gostišču Marinčič ostajajo zvesti domači tradicionalni slovenski hrani, dodajajo sicer tudi nove stvari, a temelj so stare recepture. Njihova hrana je doma pridelana, še vedno imajo kmetijo, tako da je svinjina na primer iz njihovega svinjaka, prav tako kokoši, preostala hrana pa je od lokalnih pridelovalcev. »Tudi mleko na primer jemljemo na sosednji kmetiji in iz njega sami izdelujemo skuto in pregreto smetano, ki sta osnovni sestavini za sirove štruklje, po katerih je tudi znana naša gostilna,« je izpostavil Jernej. Sicer pa sami pečejo mlince, kruh v krušni peči, sladice, sami izdelajo štruklje, rezance, zavitke … Na njihovem štedilniku se vsak dan kuha prava goveja juha, ena od tistih jedi, ki tako spominjajo na stare čase. »Za govejo juho uporabljamo vedno najboljše kose govejega mesa, rostbif, v lonec damo tudi svinjske kosti, kokoš in seveda jušno zelenjavo, zakuhamo pa vranične žličnike, ki so prav tako narejeni po receptu prababice Neže,« izpostavi še eno posebnost domače gostilne.
Krožniki četrte generacije
Na njihovem jedilniku je več vrst juh, v prvi vrsti goveja z domačimi rezanci, vraničnimi žličniki ali žlinkrofi, med gosti je priljubljena gobova, katere osnova so jurčki in zelenjava, tudi svinjska obara z ajdovimi žganci, ponudijo več različnih prilog in omak, ki so sezonsko obarvane, na primer kolerabna, zeljna ali bučna, in seveda več vrst mesa, na primer v krušni peči pečene kokoši in piščance, kuhano govedino, nadevane svinjske in telečje prsi, stefani pečenko, svinjsko ribicom, nadevano s slivami … Krožniki četrte generacije zadovoljujejo z okusi sodobnih zdravih jedi, privoščite si lahko solato iz ajdove kaše, ajdove štruklje, gratinirano zelenjavo z ajdovo kašo itd.
Sprejmejo lahko tudi večje skupine, ki jih postrežejo v sobi, ki je ime dobila po Ignaciju Knobleharju, slovenskem misionarju in raziskovalcu, ki je bil iz Škocjana, ali pod kozolcem, kjer lahko gostijo poroke, izletnike ali druge zaključene družbe, ponujajo poslovna kosila, najbolj pa so znani po nedeljskih kosilih in po cateringu, domačo hrano lahko, če praznujemo, postrežejo tudi zunaj gostilne. In pijača? K domači hrani se seveda najbolj podajo vina lokalnih vinogradnikov, kjer kraljuje cviček, postrežejo pa tudi z drugimi vini dolenjskih vinogradnikov. Gostišče Marinčič ni priljubljeno le med domačini gosti, ampak tudi med tujci, ki cenijo našo tradicionalno kulinariko.
Goveja juha z vraničnimi žličniki Potrebujemo: 20 dag nastrganih govejih vrank, 3 jajca, pest drobtin, pest suhega naribanega kruha, prepraženo čebulo, česen, poper, sol, majaron, peteršilj. Vranke, jajca, drobtine in kruh zamešamo in po okusu začinimo. Skuhamo govejo juho, v kateri so se kuhali goveji rostbif, svinjske kosti, kokoš in jušna zelenjava z začimbami. Oblikujemo poskusni žličnik in ga zakuhamo v juho. Če se ne drži skupaj, dodamo še malo drobtin, nato zakuhamo preostalo maso in kuhamo 5 minut ter z govejo juho postrežemo v jušniku. Marinčičeva plošča Na plošči postrežemo pečeno kokoš ali piščanca, svinjsko pečenko, svinjske ribice, nadevane s slivami, in kuhano govedino s hrenom. Kokoš najprej kuhamo eno uro v juhi, nato jo nasolimo, damo na pekač in spečemo v krušni peči ali pečici na 200 stopinjah, vmes jo prelivamo z lastnim sokom. Za pripravo svinjskih ribic, nadevanih s slivami, najprej v svinjskem fileju naredimo luknje in jih nadevamo s slivami in nasolimo. Popečemo jih v ponvi, nato jih položimo v pekač, potrosimo z poprom, majaronom, kumino, cimetom in česnom, povrhu narežemo čebulo in zalijemo z vodo ali juho ter pečemo uro in pol na 200 stopinjah, vmes polivamo z lastnim sokom. Za kuhano govedino uporabimo kuhan rostbif, ki smo ga tri ure kuhali za pripravo goveje juhe. Ajdovi štruklji Vlečeno testo pripravimo iz polovice ajdove in polovice bele moke. Testo razvaljamo in ne pretanko raztegnemo ter premažemo z nadevom. Nadev: Iz domačega mleka pripravimo pregreto smetano in skuto. Ločimo jajca in v rumenjake narahlo umešamo pregreto smetano in sneg ter solimo. Ko nadev namažemo, po vrhu potrosimo naribano skuto. Naredimo rulado, zavijemo v prtiček ter zvežemo z vrvico, štrukelj kuhamo eno uro v slanem kropu. Nato ga narežemo in postrežemo kot prilogo pri Marinčičevi plošči. |