Restavracija Shambala, Ljubljana

Ko se vrnemo s potovanj, bi jih radi vedno znova podoživljali, tudi s hrano. A prenekatera restavracija, ki ponuja tuje nacionalne jedi, je zgolj medel približek originalnega okusa in vonja, branijo se, da so okusi premočni za domačega gosta in jih zato prilagajajo. A to je dvorezen meč, saj marsikaterega gosta prav zato izgubijo. V Shambali, deželi azijskih okusov, ponaredkov ni. Sestavine redno nabavljajo v Avstriji, natakarji do pikice natančno zdrdrajo tudi najmanjšo sestavino recepta, okusojedci pa smo bili navdušeni, ker veliko vin točijo tudi na kozarec. Le kakšno informacijo več o vinih, ki jih ponujajo, smo pogrešali. Med približno sto etiketami (prednjačijo primorske, kar odraža ljubljansko povpraševanje, med štajerskimi pa pridejo na svoj račun ljubitelji Kupljenovih vin) najdemo tudi vina znamenitega Joška Gravnerja iz Oslavja in Benjamina Zidaricha iz Praprota na italijanski strani Krasa. Tako kot ima Daljni vzhod nešteto obrazov, je v Shambali nešteto možnosti za igranje z okusi.

Bjana rose Mirana Sirka je pospremila tajsko pekočo juho tom jum z gamberi; rose je spral usta, ublažil pekoč okus in se odlično ujel s prijetno sladkobo, ki so jo prinesli gamberi. Tris vietnamskih zvitkov, z mangom in papajo, z gamberi in zelišči ter piščancem in zelišči smo radodarno pomakali v omake: mango in papaja sta se najbolje razumela z ananasovo omako, omaka miso z indijskimi oreščki je poudarila okus gamberov, zvitki s piščancem pa so se okopali v vietnamski (osnova je ribja, dodajo ji česen, čili, sladkor, ingver in oljčno olje). Ta kombinacija se je tudi najbolje ujela z malvazijo Valterja Sirka, letnik 2012, saj ni prinesla le citrusnih, ampak tudi herbalne note, v pookusu pa mandljevo grenkobo. Ker so rezine rumenoplavutega tuna marinirali v sojini omaki, je v ustih ostal nežen pookus dima, majoneza vasabi pa je poskrbela za nasprotje mangovemu pireju in svežemu mangu. Ta krožnik za idealnega partnerja potrebuje vino z višjo kislino, zato smo izbrali rumeno rebulo Zlatka Mavriča z domačije Belica, letnik 2013. Iz kozarca je zavel prekrasen vonj po vinogradniški breskvi, belem cvetju in niti v ustih ni rebula dala nič manj, kot je obljubljala na nosu.

V oljčnem olju in koriandru marinirani black tiger gamberi, pečeni na žaru, so pokali pod ustnicami, v slastni mehkobi pa smo našli peti okus umami, ki ga ima tudi Kabajev beli pinot, letnik 2010. Tudi mangov pire s čilijem se je odlično ujel s Kabajevimi začimbnimi notami, vendar bi moralo biti vino servirano vsaj pet stopinj toplejše, saj bi tako dalo še veliko več od sebe.

File brancina Fonda na žaru z ingverjem, svežo papriko in pak čojem oziroma tajsko mlado blitvo je hrustljal pod zobmi, a pravilno pečen je dobesedno sočil usta. Zraven okusojedci priporočamo Guerilino pinelo, letnik 2012. Njena aromatičnost in sladkast pookus sta se naravnost perverzno poparčkala s krožnikom. Pri sosednji mizi se še niso dobro nehali čuditi, zakaj ves čas tiščimo nosove v kozarec, že je bil na mizi v limonski travi marinirani biftek na žaru z mladim grahom in ocvrtim taro gomoljem. S takšnim krožnikom se najbolje ujame vino velikega telesa. Izbrali smo Belico, izbrano rdeče, 2008.

Obisk priporočamo, pa ne le ljubiteljem pekočih jedi, sami smo denimo naročali takšne brez »notranjega izgorevanja«. Hrana v prijetnem ambientu je svojevrstno doživetje: pogled na krožnike veliko obljublja in razočaranja v ustih ni, saj so okusi polni in harmonični.

Dobro je vedeti

Restavracija Shambala

• Manja Pavšič
• Križevniška ulica 12
• 1000 Ljubljana
• Tel.: 031 843 833
• Splet: www.shambala.si
• urnik: Od ponedeljka do sobote 
od 12. do 22. ure.
• degustacijski meni: Štirje hodi 37 evrov, pet hodov 44, šest hodov 55 evrov (brez vina).
• vinska klet: Okrog 100 etiket.