Človek se je vrgel v toplo morje, naredil nekaj zamahov in se vrnil na kopno. Sploh se mu ni mudilo. Iz Strtevice, kot imenujejo ta zaliv, je v daljavi videl neobljuden – Tijat. In se še v tistem trenutku spomnil na slastno hobotnico izpod peke, ki jo je Neno spekel ravno na tem otočku. Postal je lačen, lačen neizumetničene dalmatinske krme. In imel srečo, da je bila tik za njim – ravno pravšnja restavracija. »Edina v Šepurini!« je še izvedel.
Bil je namreč le miljo od Vodic, na otoku Prvić, ta je, kot radi rečejo, »terapija za dušu i tilo«! Bil je pred vhodom v Ribarski dvor, že takoj opazil, da je ta dvorec pravzaprav umirjen prostor s fantastičnim pogledom na morje, nekakšna izložba dalmatinske gastronomije, tarča slehernega turista, znan daleč naokrog. Videl je romantično teraso, kjer so njihovi gostje jedli – skoraj na morju.
Videl je Jadranko Cukrov, vodjo gostišča, ki si je med prinašanjem hrane ubrano prepevala; Jadranka je namreč vodja tega kulinaričnega dvorca, lastnik je njen mož Boris. Ta je znani klapski pevec, ste že slišali za ansambel Bonaca?
Toda njegova sopotnica je v resnici poosebitev prave vodje oziroma šefa. Ta ni le kuhar in ta ni le blagajnik, »znati mora vse«! Znati mora poprijeti za metlo, kuhalnico, poznati finance, biti 24 ur na razpolago. In biti pripravljen vskočiti namesto kogar koli. Kar že 33. leto, od odprtja Ribarskega dvora, počne tudi Jadranka: ker je v osrčju sezone zbolela kuharica, je bila lani pač kuharica, tokrat je bila natakarica.
Na otok se je primožila pri rosnih 19 in dobila najboljšega možnega mentorja, to je bil tast Tome, »ta me je naučil kuhati«. Stari Tome je bil tudi najstarejši ribič na otoku, lovil je vse življenje, »velika riba se je prodajala, mala jedla,« je Jadranka na kratko opisala življenjski slog preživetja otočanov. Jedli so torej ljoge, kot so rekli ribicam, zaradi česar so tudi v Ribarskem dvoru že davno tega na jedilnik postavili to staro tradicionalno jed, dve tri ljoge se imenuje. Zakaj takšno ime? Po druženju je bilo treba namreč tudi domov. Takrat pa je kaj hitro padlo vprašanje: »In kaj te čaka za večerjo?« Sledil je odgovor: »Dve tri ljoge!« Zraven porcije friganih ribic so navadno mlatili še blitvo.
Tako je bilo včeraj, kako je danes? »Dobre stvari ne izginjajo s pladnjev,« se je zasmejala Jadranka. »Naši gostje so preprosto nori na girice!« Družno smo se zagledali v lačno skupinico, ki se je hlastno basala s tem dalmatinskim čipsom. Zraven pa pila domače vino domačega pridelovalca Nikole Birina iz Vodic.
V Ribarskem dvoru ne eksperimentirajo, saj tudi njihovi predniki niso. »Manj je več,« pravijo. »Oljčno olje, peteršilj, čebula, to je osnova, od katere zlepa ne odstopamo,« je dejala sogovornica. V Ribarskem dvoru se ravno zato zlahka sprehodite po prvinski kulinarični Dalmaciji, ki vam pričara tople in umirjene, neprevzetne in neagresivne okuse, kar naročite, je dobro in mikavno, od mize boste gotovo šli siti.
Šampionka njihovega jedilnika je jasno – riba! »Škarpina, kovač, brancin, orada, no, če jo znaš speči, je prav vsaka dobra,« je priznala Jadranka. Toda njej sta vendarle najboljši – špar (fratar) in bradač (trlja). »Mmmm, kako je to dobro,« je zavila z očmi. Šampiona sta – brodet in lignji v toču.
Kosilo ali večerja, ki ga priporoča(mo), bi se začela, denimo, s sipino solato, njihovim zaščitnim znakom, ki ji dodajo bob »ter še nekaj, kar naj ostane skrivnost,« se je navihano nasmehnila. Za solato je prišla na oder bistra ribja juha, ki je jedca v hipu ogrela. Škarpino so skuhali s čebulo, peteršiljem, oljčnim oljem in soljo, juho pa okrepili še z rižem. Namesto ribe si lahko zatem omislite ali špagete z vongolami, kozicami, škampi in še čim ali pa več vrst rižot. Poslastica pa je v Ribarskem dvoru vselej ena – to je nasitna palačinka, v kateri se skriva kepica sladoleda. Radi se pohvalijo še z najboljšimi čevapčiči, menda iz samo telečjega mesa, soli in obveznega oljčnega olja. Ter vsak dan svežo zelenjavo: za kar poskrbi Đorđe Studić, prav tako iz Vodic. Prav zato je v Ribarskem dvoru tudi pomfri domač.
Terapevtski učinki, po katerih je otok Prvić tako znan, so bili po obedu – še znatno izrazitejši.
Dobro je vedeti
- Restavracija Ribarski dvor
- Chef Ena Cukrov
- Ulica IX 91, 22234 Prvić Šepurine
- Tel.: +385 22 448 511
- E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- urnik: V sezoni vsak dan med 10. in 24. uro, med 1. 10. in 31. 3. zaprto.
- sedeži: V restavraciji 15, na vrtu 80.
- degustacijski meni: 200 kun (približno 27 €)
- vinska klet: Vinarija Birin, od slovenskih rose pulec, sivi pinot dolfo, rebula ščurek
- kreditne kartice: Vse razen dinners in american express.