Restavracija Grad Otočec, Otočec

Večina naših gradov klavrno propada, Otočec pa je svetla izjema. Že zato ga je vredno obiskati, grajski park in dvorišče v objemu Krke sta vredna ogleda. V Krki živi kar 32 sort rib, po njej pa lenobno lebdijo labodi. Kulisa, da ji ni para! Grad je prenovljen v duhu gotike in renesanse, v njem sta hotel in restavracija.

Sprehod po čudovitem parku nas je zlakotnil in Isteničev gourmet rose, 2013, se je z aromami citrusov, češnje, rdečega jabolka, maline izkazal kot odličen aperitiv. Zelo zbalansirana penina vztrajnih mehurčkov je v ustih zelo prijetna, tak je tudi pookus. Ker nam je vzpodbudila apetit, smo segli po belem kruhu z makom, ajdovem z orehi in čebulnem. Ker ga skoraj ne solijo, je s prav tako neslanim maslom v ustih pustil zelo medel okus. Popravil ga je pozdrav iz kuhinje, sestavljen iz marinirane morske žabe, marinirane zelenjave, skute z zelišči in postrvjega kaviarja, črto pa so s čopičem potegnili s črnim česnom in balzamičnim kisom.
 

Dimljen losos je bil izvrstnega okusa. Prav nič masten, eden boljših, kar smo jih jedli. Marinirani koromač je aromatičnemu lososu dal svežino, Isteničeva penina s karakterjem pa je lepo podprla predjed. Že ob prvem grižljaju gosjih jeter na žaru smo zapredli, saj so bila kot maslo, vendar pa so jih v kuhinji pozabili soliti. Ko smo to popravili, smo uživali v nežnem, perverznem maslenem okusu in občudovali tudi njihovo barvo in teksturo. Pečeno jabolko je dodalo ravno prav sladnosti, Isteničev gourmet rose pa je lepo opral usta in se tudi ob tej jedi izkazal kot vrhunski spremljevalec.

Jagnječja krača, pečena na oglju, pečen krompir, ovit v slanino, in zelenjava z žara – končno nekaj slanega, je vzkliknil okusojedec, preden je zagrizel v meso. Mehko, voljno meso je napolnilo usta s polnim okusom, kot bi bilo karamelizirano, zelenjava je prijetno hrustala pod zobmi. Lepa kombinacija. Čeprav se jagenjček po pravilih najbolj ujame z merlotom, smo želeli poskusiti modro frankinjo. V kozarec so nam nalili letnik 2015 iz Kartuzije Pleterje. Čudovita globoka rubinasta barva z modrim odtenkom je v kozarcu lovila svetlobo in postregla z aromami borovnice, robide in amarene, lovorja in rožmarina. V ustih smo začutili še čokolado, začimbe, črni poper in malo dimnih not. Elegantno, usklajeno vino, tako kot kombinacija na krožniku. Preplet svežine in taninov v kozarcu je bil mehek in zaokrožen z dolgim pookusom po robidi in borovnici.

Še več ocen restavracij in gostiln najdete na našem portalu Gostilne si lahko tudi naložite na svoj pametni telefon, aplikacijo najdete v App Store ali na Google Play.

Mokra rižota z bučkami in škampi je bila po našem okusu, zelo sočna. Dober, ne razkuhan riž je v kombinaciji s škampi in bučkami malo sladil, ocvrta rukola je prinesla malček grenkobe in poskrbela za protiutež. Res smo začutili morje v krožniku.

Sladico so poimenovali bela čokolada s pomarančo: biskvit, mousse bele čokolade in pomarančni žele s svežim sadjem in čokoladno zemljo smo najprej požirali z očmi, saj je bila prezentacija res lepa, medtem ko okus v ustih ni dohajal lepote in kompozicije.

Vsi krožniki so bili zelo elegantni, uglajeni, očitno imajo vrhunske sestavine, velik poudarek dajejo tudi prezentaciji. So član prestižnega združenja hotelov in restavracij Relais&Chateaux in imajo navite cene, sploh vina – za opisano kosilo za dva z eno vinsko spremljavo smo odšteli 120 evrov.