Nekateri smo že zasnovali svoj letošnji vrtiček. Pa vi? Na kaj čakate? Vreme naj ne bo izgovor, vsaj ne več, saj so temperature v večini že zadovoljive za vsaj kako flanco ali seme, ki ga potaknemo v zemljo in čakamo, kaj in če sploh bo prišlo iz nje. Zasnovati vrtiček seveda ne pomeni le zmetati semen, ki ti pridejo naproti, v zemljo, malce preriti in čakati, da zraste kosilo. Rastline so živa bitja z vsemi muhami in tudi pri njih je treba upoštevati bližino sosedov, če se marajo oziroma če so si toliko naklonjeni, da bo zrasla zdrava in velika zelenjava ter se razbohotila zelišča. Saj ni potrebe biti profesionalni vrtnar za imeti svoj korenček, kolerabo, čebulice in drobnjak, kot so to mislili naši predniki, ki so se ure in ure pogovarjali z rastlinami, gledali in čakali, kako rastejo, sproti gladili liste in pulili plevel ter solili pamet sosedom, da je pravi način le njihov in da sicer z vrtom ne bo nič. In groza, saj so se tudi na sosednjem vrtu pojavili razkošna solata, debelo zelje in slasten paradižnik! Vsekakor dobri sosedski odnosi vplivajo na ugodje, tudi rastlin, ki žal ne morejo biti v družbi česar koli oziroma ne zrastejo tako, kot to mi od njih pričakujemo. Zasnova vrta naj bo potemtakem najprej na listu papirja, potem ko smo prebrali kakšen priročnik o tem, kaj spada skupaj in kaj absolutno ne. Ob tem se sklicujem na vizualni efekt, če se le da – večino časa obstoja vrtne sezone. Vrt je nekaj zelo vznemirljivega, saj je vsak dan malce drugačen. Vsak dan smo priča novi podobi, novim življenjem ali procesu rasti z dišečimi in okusnimi posledicami. Tako kot radi najprej pojemo z očmi, še raje uporabimo svoje rastline, bivamo v bližini svojega vrta, ga negujemo, ob čemer imam v mislih tudi ali predvsem puljenje plevela, če je le ta zasnovan po estetskih normah. Katera rastlina zraste visoko, katera se razbohoti in vzame prostor drugim, nekaj špičastega in nekaj listnatega, pa tisto vmes, ki ni rastlina. Poiščimo kakšen okrasni kamen, kos lesa, postavimo stezice in ograjice, vsaj tam vmes, med zelenjavo in zelišči. Da, zeliščni vrtiček ali kotiček naj bo tisti del, ki v obliki skalnjaka lahko krasi celotno okolico. Nikakor ni treba imeti cele njive. Svoj vrtiček lahko zasnujemo tudi na balkonu ali v kakšnem kotu babičinega vrta. Malce eksperimentiramo in skoraj prepričana sem, da bo zraslo. Kar koli že pač, ni pomembno, kakšne oblike, naše bo in neprecenljivo, tudi v loncu!
Za dva
- pol gomolja zelene
- 2 stebla zelene
- 3 mlade čebulice
- pol gomolja koromača
- malo divjega koromača
- 2–3 listi ohrovta
- 3 jajca
- sveži drobnjak
- kumina, muškatni orešček, žafran
- sol
- 2 žlici polente
Priprava:
Gomolju zelene odstrani lupino in ga nareži na majhne kocke.
Stebelno zeleno nareži na tanke kolobarje.
Koromaču odstrani sredico ter ga nareži na drobne koščke ali na zelo tanke rezine.
Nasekljaj tudi divji koromač in čebulice z zelenim perjem vred.
Ohrovtove liste blanširaj v vreli vodi (1 minuto), nato jih nareži na kvadratke ali na tanke trakove.
Vso zelenjavo daj v toliko vrele slane vode, da jo komaj pokrije.
Kuhaj 10 minut, nato vmešaj polento in kuhaj, dokler se vse skupaj ne zgosti.
Malce ohladi, nato vmešaj 2 jajci, nasekljan drobnjak ter začini.
Še mehko vlij v modelčke.
Maso v modelčkih premaži s stepenim jajcem in daj v ogreto pečico.
Peci 10 minut na 180 stopinj.
Ponudiš lahko toplo ali hladno, kot samostojno jed ali prilogo.
