Recept za mortadelo je že stoletja enak

Testenine, pica, sladoled... In mortadela. Tudi ta je italijanska specialiteta, na katero prisegajo mnogi, tudi Slovenci. Mortadela, sinonim za Bologno, ima dolgo zgodovino, poznali in cenili so jo menda že Rimljani, po vsej Evropi so jo opevali v srednjem veku. Nekoč je veljala za hrano bogatih in uglednih ljudi, ki so imeli moč, legenda pravi, da jo je kot poročno darilo dobila Lucrezia Borgia, ko se je poročila z Alfonsom I. Bila je draga, zaradi uporabe začimb, s katerimi so ji ohranjali rok trajanja: kar devetkrat dražja je bila kot kruh, trikrat dražja kot gnjat in dvakrat kot cenjeno oljčno olje!

Leta 1661 je papežev predstavnik v Bologni, kardinal Farnese, sprejel zakon, po katerem je bilo prepovedano ponarejanje mortadele: to se je smelo delati le po originalnem uradnem receptu, torej je že takrat bila nekako zaščitena z geografskim poreklom!

Čeprav so predelane mesnine na črnem seznamu, si mortadelo vsekakor privoščite, le glejte, da boste kupili tisto pravo; recept za izdelavo te slavne italijanske salame je že stoletja enak, edina razlika so začimbe, ki so jih radodarno uporabljali v srednjem veku, danes pa uporabljajo le poper. In kako uživati v mortadeli? Narežete jo lahko na majhne kocke in postrežete kot predjed ali kot prigrizek ob koktajlih, na kocke narezano lahko dodate testeninam, mešanim solatam ali pitam; narežete jo lahko na tanke rezine, s katerimi obložite kruh, hrustljav in še topel, na primer kajzerico. Mortadela je sestavina tortelinov in tudi polpetov.

Pravijo, da ima prav poseben, najboljši okus, če jo jeste v Bologni. Dva festivala sta posvečena tej slavni italijanski salami: prvi, vsakoletni mednarodni Mortadella Please, je septembra, drugi, Mortadella Bò, mesec pozneje.