NA KROŽNIKU

Recept: Vampi in bukov ostrigar

Objavljeno 25. julij 2017 15.25 | Posodobljeno 22. julij 2017 18.10 | Piše: Mojca Marot

Gostilna Senica v Senovem se ponaša z bogato tradicijo, saj obstaja že od leta 1878.

Gostilna Senica, pred njo gostilničar Miha Senica. Foto: Mojca Marot

Sredi Senovega, tik ob glavni cesti, ki iz Posavja vodi v osrčje Kozjanskega, stoji klasična domača gostilna Senica, ki jo vodita Miha in njegova žena Tadeja Senica. Sta že peti rod, ki vztraja v gostinstvu. Glede na to, da imata tri otroke – sinova Miho in Alena ter hčerko Dejo, ki je sicer še osnovnošolka, a se že rada smuka po gostilni, vse kaže, da ta rod tudi ne bo zadnji in se bo gostinska tradicija še nadaljevala.

»Naša gostilna se je razvila iz velike kmetije. Nekoč je bilo tu vse polno vinogradov, pa tudi sadovnjakov in rodovitnih njiv. Posledično je bilo zaradi obilice sadja veliko sadnega žganja, ki so si ga rudarji nosili tudi s seboj v rudnik, da so zmogli naporna dela v jami,« nam pripoveduje gostilničar Miha. A rudnik je zdaj že več let zaprt, gostilna pa se je obdržala. Tudi na račun druge industrije, predvsem kartonažne, in številnih zasebnikov, ki dajejo kruh mnogo družinam. Tako ni čudno, da vsak dan pripravijo več vrst malic, da zadovoljijo okuse tako zaposlenih v številnih okoliških podjetjih kot tudi drugih, tudi naključnih gostov.


Mala vas, pestra ponudba

»Senovo je majhen kraj in se takoj pozna že, kadar kje izvajajo kakšno večjo investicijo, bodisi v podjetju ali zasebno,« pravi Miha. Kot še pove, so nekoč sloveli predvsem po jedeh na žlico. Pripravljali so enolončnice vseh vrst. »Želodčki in srčki s krompirjem pa jetrca na razne načine so bili priljubljene jedi, s katerimi so se ljudje tudi nasitili. Danes so te jedi malo iz mode, so pa tradicionalno ostali v ponudbi vampi. In ob petkih jih imamo vedno na voljo. Občasno v jedilnik vključujemo še druge jedi na žlico,« pravi naš sogovornik.

Sicer pa gostje še vedno pojedo največ zrezkov na različne načine, pa tudi jedi na žaru so priljubljene. »Spomnim se, da je oče, ko sem bil še otrok, iz tujine prinesel stroj za pripravo mletega mesa in smo začeli peči čevapčiče. Daleč naokoli smo bili edini, ki smo jih imeli v stalni ponudbi. To je bilo za tiste čase nekaj imenitnega, povpraševanje je bilo izjemno,« se spominja Miha. Pa tudi tega so kmalu v ponudbo vključili pice in bili tretja picerija v krški občini. »Pozneje pa so postale zelo priljubljene tako imenovane pivske potičke, iz malo testa z dodatkom sira, lahko tudi malo slanine pa česna in zelenjave. To torej ni bila taka klasična pica, temveč si lahko sam z rokami trgal koščke, ki so bili odličen prigrizek k pijači,« nam še pove Miha. Dejansko je treba imeti na jedilniku vse, tudi ribje jedi, ki jih ponujajo ob četrtkih.


Imajo tudi lastna vina

Njihova gostilna je odprta 365 dni na dan, počitka zato ni veliko, Mihi in ženi Tadeji pa pomaga še šest zaposlenih. Ker imajo dovolj prostora, hkrati lahko sprejmejo kar okoli 150 ljudi, velikokrat gostijo tudi večje skupine izletnikov, domačini pa pri njih prirejajo različna slavja, pa tudi sedmine. A ne slovijo zgolj in samo po različnih jedeh, temveč se lahko pohvalijo tudi z bogato tradicijo vinogradništva, saj imajo lastno klet in posajenih kar 9000 vinskih trsov, zato so na mizi tudi njihova lastno pridelana vina.

Njihova hišna specialiteta so tudi gobice bukov ostrigar. To je umetno gojena goba, ki jo pripravljajo na različne načine. »Po zaprtju rudnika na Senovem so nekateri začeli v opuščenih rovih gojiti gobe, zato imamo bukov ostrigar v stalni ponudbi. Spečemo ga na žaru in postrežemo s tržaško omako, odličen je v solati, celo paniramo ga. Prav tako imamo v ponudbi senovski zrezek. To je svinjski zrezek v omaki bukovega ostrigarja, ki ga postrežemo s krompirjem,« našteva Miha.

Ko ga pobaramo za sladice, prizna, da za te niso ravno specialisti. »Pripravimo pa dober domači zavitek in iz tega izhaja naša lastna sladica, tako imenovane hišne palačinke, ki so polnjene z enakim nadevom kot zavitek. Imamo pa že dolgo tradicijo točenega sladoleda, ki ga pripravljamo že od leta 1980. In prav sladoled je nato osnova za različne sladice s sadjem,« še pove izkušeni gostilničar, ki na terasi svoje gostilne, na kateri raste velik kostanj, na začetku avgusta vedno priredi zabavo, ki se imenuje Senovski večer pod kostanji. »Takrat povabimo kakšen ansambel in pečemo na žaru, v ospredju pa sta seveda druženje in zabava domačinov,« sklene pogovor Miha Senica.

 

Bukov ostrigar v solati
Sestavine: gobe bukov ostrigar, voda, sol, pršut, olive, poper, limonin sok, olje.

Priprava: Gobice skuhamo v rahlo osoljeni vodi, jih ohladimo in narežemo na rezance. Dodamo na kocke narezan pršut, olive, poper, limonin sok in olje. Vse sestavine premešamo in serviramo na krožnik, kot je razvidno iz fotografije in je odvisno tudi od domišljije posameznika. Po želji lahko k solati dodamo na kocke narezan kuhan krompir.

Vampi
Sestavine: olje, čebula, česen, slanina, vampi, rdeča paprika, sol, poper, vegeta, drobtine, paradižnikova mezga, peteršilj, vino, jušna osnova.

Priprava: Na olju prepražimo čebulo in česen ter dodamo domačo slanino. Nato dodamo že kuhane in obarjene vampe, žlico rdeče paprike, sol, poper in vegeto. Dodamo še krušne drobtine, žlico paradižnikove mezge, sesekljan peteršilj, vse to pa zalijemo z dvema dcl belega vina in še nekaj časa kuhamo. Po potrebi jed zalivamo z jušno osnovo. Postrežemo posute s parmezanom.

Vroči sadeži s sladoledom
Sestavine: gozdni sadeži, čokoladni preliv, domači sladoled, smetana.

Priprava: Gozdne sadeže segrejemo, zatem jih nadevamo v kozarce, ki smo jih poprej oblili s čokoladnim prelivom. Postopoma dodamo sladoled, okus prilagodimo željam gostov, po vrhu okrasimo s stepeno sladko smetano. Kupo na koncu še okrasimo in serviramo.

 

 

 

Deli s prijatelji