Ko so velikonočni prazniki mimo, ko zmanjka šunke in potice, pa jajc in drugih dobrot, se pogosto šele zavemo, da je bilo vsega preveč, kot se ob velikih praznikih rado zgodi. S prepolnimi želodci neredko pridejo težave, utrujenost, prebavne motnje, glavobol, nespečnost, občutek težkih udov, čezmerno znojenje in podobno. Vse to, ker smo telo s slabimi razvadami preobremenili. Ko je praznikov konec, je tako dobra odločitev raztrupljanje telesa, s katerim bomo znova vzpostavili ravnovesje. Kot pojasnjuje poznavalka zdrave prehrane univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marija Merljak, proces razstrupljanja poteka v treh fazah: prva pomaga prebavilom ter črevesju, da slednje učinkovito vsrka hrano, cilj druge faze je iz črevesja izločiti strupe, v tretji pa razstrupimo jetra in ledvice ter dokončno iz telesa izločimo strupe.
Med prvo fazo je priporočljivo uživati jajca, ribe, kalčke iz semen in fižola, krompir, gomolj janeža, bučke, korenje in hruške. V drugi pridejo na vrsto žita, predvsem riž, proso, pira in amarant, korenje, čebula, beluši, česen in jogurti. V zadnji fazi ima vidno vlogo sadje: limone, jabolka in brusnice, od zelenjave pa brokoli, repa, zelje, hren in brstični ohrovt. Imamo pa pri razstrupljanju po veliki noči veliko srečo, saj ta največji krščanski praznik slavimo spomladi, ko se prebuja narava in nas, kot nalašč, obdaruje s številnimi zdravilnimi zelmi, ki na telo delujejo blagodejno in razstrupljevalno. »Danes, ko imamo vsega dovolj, zelo radi pretiravamo. In porušimo ravnovesje. Prav nasprotno kot nekoč. Tradicionalne jedi so velik dokaz življenja v ravnovesju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili, običaji in dogodki ter s človekom v vsem tem. Tedaj sta bila procesa zastrupljevanja in razstrupljevanja v medsebojnem dinamičnem ravnovesju,« pravi Merljakova in spomni, da so gospodinje nekoč v lonec dale, kar jim je pač darovala narava. Ko so pospravili šunko, so tako na travniku našli regrat in koprive, v gozdu čemaž. Ste vedeli, da se v kuhinji lahko uporabljata ozkolistni in širokolistni trpotec? Kaj pa rman? Trobentice? Vse to nam ponuja narava, ki, kot da nas po praznikih prav prosi, da sežemo po njenih plodovih in v naših telesih znova vzpostavimo ravnovesje. Ne nazadnje smo tudi mi del narave, le vse prepogosto na to pozabimo.
Rman je ena tistih zdravilnih rastlin, ki ima v sebi največ zdravilnih učinkovin, med njimi ogromno eteričnih olj in grenčin. »Zdravilnost najbolj pride do izraza pri črevesnih težavah, krčih in vnetjih črevesja, jeter in želodca. Rmanov čaj pospeši delovanje črevesnih žlez in pomirja vretje v debelem črevesju,« pojasnjuje Merljakova, ki je konec leta izdala že peto knjigo, ki nosi naslov Življenje v ravnovesju, v njej pa lahko poleg opisov zdravilnih rastlin najdemo prenekateri recept za okusne in zdrave jedi. Iz rmana lahko tako pripravimo namaz, palačinke, juho ali sok. V veliko pomoč nam bodo tudi koprive, saj med drugim pospešujejo odvajanje blata in pomagajo pri izločanju odpadnih snovi iz organizma. V kulinariki največkrat uporabljamo sveže mlade spomladanske poganjke, redkeje tudi suhe iz zaloge. Koprive, pekoče ali mrtve, lahko uživamo presne, kot dodatek v solatah, lahko jih skuhamo v koprivno juho, pripravimo koprivni pire, spečemo frtaljo ali stisnemo koprivni sok. »Toda zapomnimo si: jedi s koprivami zaradi oksalne kisline vedno pripravljamo z mlekom, maslom ali skuto in jih ne smemo pogrevati,« v knjigi svari Marija Merljak in dodaja, da je koprive treba uživati zmerno, saj delujejo odvajalno. Naj vas v želji po čim hitrejši razstrupitvi telesa ne zanese. Nekatere reči pač zahtevajo čas in s hitenjem ter pretiravanjem si lahko marsikdaj naredimo medvedjo uslugo.
Zloženka s koprivo in albuminsko skuto
Za 4 osebe:
- pest kopriv (pekočih in/ali škrlatnih)
- 10 dag sladke ali slane albuminske skute
- 2 jajci
- 2 žlici moke
- malo pecilnega praška
- mleko po potrebi
Pripravimo testo: stepemo jajca, dodamo olje in počasi vsipamo presejano moko s pecilnim praškom. Testo razredčimo z mlekom, da dobimo nekoliko gostejšo maso kot za palačinke. Vlijemo jo v okrogel model. Nanjo položimo koprivne liste in skuto ter prelijemo z drugim delom jajčne mase. Pečemo zelo počasi v ponvi, ki ne potrebuje maščobe, in enkrat obrnemo. Lahko pa zloženko spečemo v pečici pri 170 stopinjah Celzija do lepe zarumenelosti.
Regratova juhica s krompirjem
- 1 manjša čebula
- 1 strok česna
- 40 dag kuhanega krompirja v kosih
- 1 pest regrata
- sol
- 2 dag masti z ocvirki
- 2 dl mleka
- 8 dl vode, v kateri smo kuhali krompir
- muškatni orešček
Na ocvirkih prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo regrat in ga na hitro prepražimo ter dodamo krompir z vodo, v kateri se je kuhal, in mleko. Začinimo in dodamo muškatni orešček. Povremo za 10 minut in postrežemo. Juhica je še boljša, če ji, tik preden jo postrežemo, dodamo malo kisle smetane.
Ocvrti koprivni listi za gibčne kosti
Za 4 osebe:
- 32 do 40 lepih listov pekoče koprive
- 4 jajca
- 4 zvrhane žlice moke
- malo pecilnega praška
- žlica lešnikovega ali drugega olja
- ščepec soli
- mleko po potrebi
- olje za cvrtje
Stepemo jajca, dodamo olje in v zmes počasi vsipamo presejano moko s pecilnim praškom. Solimo po želji in z mlekom testo razredčimo, da bo nekoliko gostejše kot za palačinke. Koprivne liste odtrgamo od stebla, operemo in osušimo. Cvrtje nam bo bolje in lepše uspelo, če bomo v maso pomakali po dva lista hkrati, obrnjena z zunanjo stranjo drug proti drugemu. Na hitro ocvremo v dobrem olju za cvrtje do zlato rumene barve in listke odložimo na papirnato brisačo, ki bo odvečno olje vpila. Ponudimo na svežih zelenih listih koprive, lahko tudi z rezino sira.
