Raj za ljubitelje oljčnega in bučnega olja

Na pobudo svetovne organizacije Slow food po vsem svetu praznujejo dan matere zemlje. Na ta dan se člani že vrsto let zberejo na manjših ali večjih dogodkih. Ti temeljijo na poudarjanju pomembnosti uporabe lokalnih in sezonskih sestavin, kupljenih pri lokalnih pridelovalcih ali pridelanih doma. S tem spodbujajo kakovostno delo okoliških kmetov in hkrati uživajo v polnih okusih, ki jih njihovi pridelki ponujajo. Način praznovanja tega dne so različni in po svetu je bilo letos organiziranih več kot 1000 dogodkov. Medtem ko so nekje gradili nove vrtove, so drugje kuhali žganje, organizirali izlete in obiskovali proizvajalce hrane ter pri kmetih okušali njihove pridelke. Spet drugi so se odločili, da to počno s filmsko projekcijo, s katero so želeli povečati prepoznavnost, kaj je to dobra, čista in poštena hrana. V vrtcih in šolah so otroci ponekod sami pripravljali hrano, na univerzah so profesorje za en dan zamenjali kmetje, kuharji, ekologi. Nekateri so uživali ob vinu, drugi samo ob hrani, nekateri so si izmenjali semena stare vrste zelenjave, spet tretji so se učili obrezovati sadna drevesa ali trte. Vse to in še več je bil dan matere zemlje.

Po zaslugi članov združenja Slow food Primorska in Slow food Štajerska se je tudi v tem letu Slovenija vpisala na svetovni zemljevid častilcev matere zemlje. Zanimivo srečanje je bilo v Mariboru, kjer so se zbrali v prostorih Vinatoriuma, simbolično pod veliko uro na mariborski avtobusni postaji, kot je bilo navedeno v vabilu. A nihče ni pogledoval na uro, saj je bilo srečanje zanimivo in ure so minevale kot trenutki. Uprizorili so srečanje oljčnega in bučnega olja. Slovenija slovi po izjemnih pridelovalcih oljčnega olja, prav tako bučnega, in temu je bil posvečen slovenski dan matere zemlje. Kakšno mora biti oljčno olje in kakšno bučno? Kako je mogoče ločiti, kaj je dobro oljčno olje, in katero je pravo in dobro bučno olje? Na srečanju je bilo mogoče prisluhniti, kaj vse je treba, da pridemo do čudovitega in kakovostnega oljčnega olja, katere so avtohtone sorte oljk v slovenski Istri, izvedeli smo še, da je bila letina v večini slovenskih oljčnikov pod pričakovanji glede na količino pobranih oljk, a prve ocene kakovosti pridobljenega slovenskega oljčnega olja so spet odlične. Nasvete, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu oljčnega olja, je pojasnila Tatjana Butul, vodja omizja Slow food Primorska, ki se z oljkami in oljčnim oljem srečuje že, odkar pomni, saj so oljke in oljčno olje večstoletna tradicija njene družine, ki jo nadaljuje na kmetiji na Manžanu nad Koprom. Znanje o oljkah in oljčnem olju je posrkala tako od svojega nonota in očeta kot tudi z rednim izobraževanjem ter izkušnjami ob pogovorih z oljkarji doma in po svetu. V nadaljevanju so sledili vodena degustacija oljčnega olja in nekaj predlogov, kje in kako ga je mogoče uporabiti. Z degustacijo bučnega olja je srečanje dopolnil Dejan Bayer, poznavalec bučnega olja in tudi vodja omizja Slow food Štajerska, letošnji gostitelj srečanja. Slovenci imamo velik privilegij, da imamo naravne danosti za gojenje buč in da lahko pridelujemo bučno olje najboljše kakovosti. Štajersko-prekmursko bučno olje je tako kot oljčno eno od 23 slovenskih proizvodov, registriranih pri Evropski komisiji. Pri bučnem olju gre za edinstveno olje visoke kakovosti, nerafinirano, izdelano po tradicionalnem postopku, s čimer se ohranjajo specifičnost, raznolikost in tradicija slovenske kulinarike. Ob degustaciji je bilo mogoče pokusiti, po čem se loči kakovostno, stoodstotno kakovostno bučno olje od tistega, ki mu nekateri dodajajo druga rastlinska olja. In razlika je očitna.

Tako lahko tudi takšna srečanja ob simbolnem svetovnem pomenu ponudijo udeležencem nova znanja in spoznanja, s katerimi sestavljajo mozaik kakovostnega, čistega in poštenega življenja z naravo in spoštovanja do ljudi, ki pridelujejo kakovostno hrano. Tudi s takšnimi dogodki, kot je Terra madre day – dan matere zemlje, lahko skupaj zgradimo boljšo prihodnost zase in za naše potomce.