Zdi se, da prav vsak praznik v letu zaznamujemo z določenimi jedmi. Še povsem svež je spomin na veliko noč, ko so bile naše mize obložene s šunkami in hrenom, pirhi in poticami.
Prvomajski prazniki niso pravi brez prvomajskega golaža. Tako se pač imenuje zato, ker s tem izrazom pojmujemo tisti golaž, ki se začne kuhati že zgodaj zjutraj, po navadi pa ga ponudijo na raznih množičnih praznovanjih še vedno dvodnevnega delavskega praznika. Če prvomajski golaž kuhajo lovci, je to potem lovski golaž in v njem zagotovo prevladuje divjačina. Če ga kuhajo v Prekmurju, je to bograč s tremi vrstami mesa in krompirjem, ki se mora kuhati hkrati z mesom. Ko smo že pri krompirju, poznamo tudi krompirjev golaž, ki bi bil seveda najbolj primeren za vegetarijance.
Kajti golaža ni brez mesa ali obratno in golaža ni brez čebule. Najbolj naporni opravili pri kuhanju te jedi, ki ji v dneh pred 1. majem posvečamo še posebno pozornost, sta lupljenje in sekljanje čebule. Še vedno drži preverjen recept, da je treba za dober golaž prav toliko čebule kot mesa.
Pred kratkim mi je eden od kuharjev, ki za množične prireditve pripravljajo to slastno in praktično jed, pripovedoval, da je kuhal golaž za prizadevne gasilce. Za 20 kilogramov mesa je kar pet ur lupil in sekljal čebulo. Da, 20 kilogramov čebule, kar ni mačji kašelj, ob tem pa potočil nič koliko solza.
 | |
| Foto: Primož Hieng |
Za okusno jed je treba kupiti primerno meso, na primer goveji bočnik, pleče, podpleče ali vrat. Poleg čebule in mesa ter soli spadajo v vsak dober golaž še razne začimbe, na primer majaron, timijan in lovorov list ter sladka paprika, ki ga skupaj s paradižnikovo mezgo primerno obarva. Dodamo lahko še nekaj zrn črnega popra, česen, morda brinove jagode, moko za morebitno zgostitev, obvezno pa vino, ki meso zmehča, in seveda še nekaj naše domišljije. Z nobeno stvarjo ne gre pretiravati, kajne? Koliko časa se kuha, naj presodi vsak sam, predvsem pa je dobro, da ga kuhamo toliko, da bo meso mehko.
Prvomajski golaž redno pripravljajo tudi v Turističnem društvu Preserje pri Lukovici. Priprave nanj se po navadi začnejo že na predvečer praznika. Poročajo, »da se je golaž pripravljal zelo pozno v noč in zjutraj ob 8.00 je bil kotel z golažem ob Gradiškem jezeru, kjer je bil že pripravljen za obiskovalce. Dobil ga je lahko vsak, kdor ga je želel.«
Če ga kuhajo v hribih, je potem to prvomajski planinski golaž, kakršnega pripravljajo člani Planinskega društva Grmada Celje pri Pečovniški koči na Grmadi. Tudi planinci iz Motnika, ki se za praznik dela odpravijo na pohod na Srebotno, srečanje končajo s prvomajskim golažem.
Praznovanje 1. maja se po navadi začne že na predvečer praznika s kresovanjem in marsikje pohitijo tudi z golažem, kot na primer na Homcu med Kamnikom in Domžalami. V domačem športnem društvu so lani olupili in sesekljali kar 35 kilogramov čebule in narezali prav toliko mesa. Glavni kuhar golaža je že vrsto let Stane Skrbinšek s svojo ekipo, ki vedno poskrbi, da je nadvse okusen. Iz vseh sestavin ga je lani nastalo kar 120 litrov. Zraven so ponudili polento z začimbami.
Golaž je tudi zelo praktična jed. Lahko ga jemo z vilicami ali z žlico, vanj pa pomakamo kruh ali drobimo sveže pečene žemlje, dober je s kruhovimi cmoki in seveda s polento.
