Prva zelena radost z domačega vrta

Da bi lahko uživali v radostih zgodnje solate z lastnega vrta, moramo misliti že skoraj pol leta vnaprej. Ker motovilec lepo prenaša nižje temperature in dobro prezimi, je pozna jesenska setev tista, ki nas bo v prvih spomladanskih dneh založila z vitamini, rudninami in svežim okusom narave ter obogatila enoličen zimski jedilnik.

Samoniklo solatnico gojijo po vsem svetu, njegova prava domovina je naša stara celina Evropa. Motovilec sestavljajo kratki ali daljši – odvisno od sorte – listi suličaste oblike, ki so pri vseh sortah zraščeni v rozeto. Strokovnjakom je uspelo vzgojiti več deset različnih sort, nekaj jih izvira tudi iz naših krajev. Prezimljenje je ena izmed težjih preizkušenj za rastline in prav slovenske sorte se pri tem menda obnesejo bolje. Sicer so med našimi vrtnarji priljubljene predvsem tri sorte motovilca − ljubljanski, holandski in žličar. Ljubljanski ima dolge, svetleče, temno zelene liste in zelo dobro prezimi, holandski ima velike, široke in rahlo kosmate liste rumeno zelene barve, prezimi pa nekoliko slabše kot ljubljanski. Žličar ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki in svetleči, s polnim okusom in dobro prezimijo.

Kako ravnati z motovilcem v vrtu

Motovilca, ki smo ga posejali jeseni z namenom prezimovanja, ni treba pokrivati pred mrazom, saj se tudi pod snežno odejo prav dobro znajde, še več, ne zmotijo ga niti temperature do 15 stopinj pod ničlo! Težave se lahko pojavijo le zaradi močnega zimskega sonca, ki sije na zamrznjene nežne liste. Zaradi tega je dobro v hladnih zimah brez snega posevek zaščititi z vrtnarsko kopreno ali smrečjem. Jeseni grede ne gnojimo z dušikom, saj tako rastline okrepimo s kalcijem in algami, kar prispeva k uspešnemu prezimovanju. Za pridelovanje so najprimernejša apnena, lahno ilovnata tla, bogata s humusom, slabo pa uspeva v mrzlih in zelo vlažnih tleh. Tako motovilec kakor tudi zimsko solato lahko sejemo enakomerno po vsej površini ali v vrsticah. Spomladi jih, kakor hitro je mogoče, okopljemo, solato preredčimo in pognojimo z mineralnimi gnojili ali s kompostom. Če želimo, da bo dozoreval postopno, del gredice pokrijemo s tunelom, del z agrokopreno, del pa pustimo nepokrit. Tako bomo vsaj nekoliko raztegnili čas, v katerem nam solata začne uhajati v cvet. Kot že rečeno, bosta dobro prezimila ljubljanski in žličar, ki sta oba iz vrst slovenskih avtohtonih sort in ju lahko obilno režemo tako jeseni kot spomladi.

Solata za deset solat

Za motovilec Dario Cortese v svoji knjigi pravi, da je solata za deset solat – zaradi svoje hranilnosti in okusnosti namreč. Založil nas bo z obilo železa, kalija ter vitaminov A in C, ki varujejo pred stresom, srčno-žilnimi obolenji in slabokrvnostjo. Ima petkrat toliko provitamina A in trikrat toliko vitamina C kot glavnata solata, vsebuje tudi vitamin B6 in folno kislino. Je izjemno bogat z magnezijem, mineralom, ki učinkovito deluje proti stresu. Kot nakazujejo zeleni listi, je dober vir klorofila, zelenila, ki dokazano blagodejno vpliva na človeški organizem in njegovo delovanje. Listi in koreninice vsebujejo eterično baldrijanovo olje, ki na prebavila deluje pomirjevalno. Zanj je značilno še, da pospešuje prebavo, krepi srce, zaradi magnezija izboljšuje koncentracijo, zaradi železa pospešuje nastajanje krvi, krepi odpornost proti stresu in imunski sistem. Je diuretik in pospešuje izločanje žolča. Uživanje priporočajo tudi sladkornim bolnikom.

Zelena poslastica z dodatki za večerjo

V kuhinji ga uporabljamo predvsem v solatah, samostojno ali v kombinaciji z drugo zelenjavo in dodatki. Odličen je z dodatkom sončničnih semen, lešnikov ali orehov, z naribanim korenjem, rdečo peso ali repo. Najbolje je, če ga začinimo s hladno stisnjenimi olji, ki pomagajo, da se betakaroten pretvori v vitamin A. Klasičnemu kisu dodamo še nekaj limonovega soka, ki je bogat z vitaminom C, ta pa pomaga pri boljši absorpciji železa iz motovilca v človekov organizem. Listi v solati se zelo dobro ujemajo z agrumi, gorčico, s kozjim sirom ali piščančjim filejem pa z jajci in krompirjem. V nekoliko krepkejših različicah gre za celosten obrok, ki je lahko polnovredno kosilo ali večerja posameznika. Ker je med manj grenkimi zelenimi solatami, je priljubljen pri otroški populaciji, ki sicer rada viha nos nad klorofilnimi rečmi.

Če nimamo opravka ravno z rosno mladim motovilcem, bo prav prišel recept za solato s toplim prelivom ali dodatkom vročega krompirja. Mnogi celo menijo, da je kosmata motovilčkova solata užitna le na toplo. No, dobra in celo boljša zagotovo je, če ji dodamo katerega od toplih prelivov, saj so zaradi teh solate tako dobre. Govorimo o popečeni slanini, popraženi čebuli ali česnu s smetano, ocvirkih, praženih semenih in pač vse do tja, kamor seže vaša domišljija. Pazite le, da bo v skledi ob vseh dodatkih še kaj motovilca. Škoda bi bilo skopariti s tem nadvse zdravim zelenjem!