Ko smo se nekega zimskega dne mudili v Bohinju, so nam domačini namignili, naj se domov odpeljemo po Zgornji Bohinjski dolini in se med potjo ustavimo Pri Hrvatu v Srednji vasi. In smo se. Tam nismo našli le domačih jedi, med katerimi štiri nosijo certifikat bohinjsko, ampak tudi zajeten šop podatkov o zgodovini kraja in o preteklosti gostilne, imenovane po prvem lastniku.
Nič več k Francki
»Stavbo so gradili okoli leta 1890. Prvi lastnik je bil Ivan Majetić, ki se je v Bohinj naselil iz Hrvaške. Leta 1906 je hišo prodal domačinu, a spomin na prvega lastnika je živel naprej. Med vojnama je v tem poslopju deloval hotel Triglav, nato so tukaj domovali učitelji, ki so službovali v bližnji šoli, kasneje pa je bila tu še krojaška delavnica,« nekaj utrinkov iz preteklosti stavbe, v kateri se danes dobro je, opiše izkušeni gostinec Branko Slamar. Mimogrede: niti on nima tiste na uho bolj robate bohinjske melodije, kajti po rodu je iz Prekmurja.
Od tam, iz Prekmurja, je bila tudi njegova teta Francka, ki je v prejšnjem stoletju delala po bohinjskih hotelih, nato pa sta z možem, sicer doma prav v tej stavbi sredi Srednje vasi, leta 1982 v poslopju odprla gostilno. »Leta 1991 je gostilno poimenovala po sebi. Pa se je v Bohinju čudno slišalo, ko so možje vsak dan doma rekli, da gredo k Francki,« se široko nasmehne Branko Slamar in doda, da so ime leta 2012 spremenili nazaj, tako da lahko zadnja leta domačini in tudi vsi preostali spet hodijo k Hrvatu.
Danes v gostilni poleg Branka Slamarja dela njegova žena Karmen, pomagata pa jima tudi že oba otroka, dvojčka Denis in Laura. Oba sta si po osnovni šoli izbrala šolanje na srednjih šolah, ki jima bosta dali temelje za delo v gostinstvu.
Samo slovenska vina
In kakšno hrano danes streže bohinjski Hrvat? »Domačo. Pripravimo tudi divjačino. Takole pozimi so na jedilniku krvavice, pečenice in podobno. Znani smo tudi po jedeh na žlico, saj kuhamo vse – od golaža, bograča, pasulja, jote do telečje obare in še česa. V kuhinji pripravimo tudi domače ajdove krape in sirove štruklje, ki jih imajo gostje zelo radi. Daleč naokoli pa smo znani še po nečem, po solnograških žličnikih, palačinkah z malinami in pohorski omleti,« se po jedilniku sprehodi Branko Slamar, ki gostilno vodi od leta 2002.
Ker Pri Hrvatu prisegajo na lokalne sestavine in jedi, ki izhajajo iz bohinjskih krajev, so jim za štiri jedi že podelili certifikat bohinjsko. Čeprav je v bohinjski gostilni tudi žensko osebje, se še vedno govori na moškega, kot je v teh krajih navada. Točijo samo slovenska vina. »Ravno te dni pripravljam vinsko karto, na kateri bo 35 nalepk iz vseh slovenskih vinorodnih pokrajin,« pravi Branko Slamar. Poleg vinske ima na zalogi tudi razširjeno pivsko karto, na kateri je obeh slovenskih klasikov še nekaj tujih in par čeških imen, zadnje leto pa pri Hrvatu točijo tudi vse bolj priljubljeno pivo bevog iz butične slovenske pivovarne, ki deluje na avstrijskih tleh.
Slani (sirovi) štruklji Sestavine za testo: moka, kis, olje, sol, mlačna voda, jajce Sestavine za nadev: skuta, jajce, sol, kisla smetana Postopek: Sestavine za testo ugnetemo v ne pretrdo testo. Počiva naj vsaj eno uro, nato ga na tanko razvlečemo. Premažemo z nadevom in zvijemo. Narežemo na poljubno velike kose in jih zavijemo v folijo, ki smo jo namazali z oljem in posuli z drobtinami. Kuhamo približno 45 minut. Postrežemo jih kot samostojno jed ali kot prilogo. Pijana bohinjska postrv Sestavine: sveža jezerska postrv ali zlatovčica, oljčno olje, sol, belo vino, peteršilj, voda, česen, drobtine Postopek: Ribo solimo in spečemo v ponvi. Zalijemo z malo vode, pokuhamo, zalijemo z vinom, dodamo začimbe in na koncu zgostimo z drobtinami. Solnograški žličniki Sestavine: jajce, vaniljev sladkor, sladkor v prahu, moka, limonina lupina, olje, maslo Postopek: Ločimo rumenjake od beljakov. Beljake stepemo v trd sneg in med mešanjem dodajamo sladkor v prahu in vaniljev sladkor. V sneg nato narahlo vmešamo moko in limonino lupino. V ponvi segrejemo olje, oblikujemo žličnike in jih narahlo pečemo tako, da je sredica puhasta. Proti koncu dodamo maslo za okus. Postrežemo lahko z brusnično marmelado. |