KUHARSKE BUKVE

Prehranski pojmovnik za mlade

Objavljeno 14. julij 2012 11.30 | Posodobljeno 14. julij 2012 11.30 | Piše: Iztok Ilich

Povod za nastanek te poučne knjige je bilo soočenje avtorice z zelo različnimi, tudi radikalno drugačnimi pogledi na pravilno oziroma zdravo prehrano.

Prvi vtis, ki ga dobi prelistovalec te knjige, je, da je podaljšek naslova nekoliko zavajajoč. Pa ne v slabem pomenu besede. Prej pretirano skromen, saj gre v resnici za posrečen križanec med tematskim leksikonom in enciklopedijo (brez abecednega zaporedja gesel), iz katerega se lahko marsičesa naučijo tudi tisti, ki se niti z gledanjem skozi prste ne morejo več uvrščati v kategorijo mladi. Domet knjige je torej daljši in širši, kot ga napoveduje etnologinja Maja Godina - Golija, avtorica številnih raziskav in člankov o prehrani kot kulturni dobrini in dediščini, vraščeni v zgodovinsko in družbeno okolje, v katerih najpogosteje postavlja v ospredje razmere na Slovenskem, posebno v Mariboru in okolici.

Povod za nastanek te poučne knjige je bilo soočenje avtorice z zelo različnimi, tudi radikalno drugačnimi pogledi na pravilno oziroma zdravo prehrano, ki se je razvnelo na družinskem srečanju v gostišču s klasično slovensko gostinsko ponudbo. Po kosilu se je vprašala, ali res tako malo vemo, zakaj jemo to, kar jemo, in zakaj odklanjamo jedi, ki so bile v določenih zgodovinskih obdobjih ali kulturnih okoljih popolnoma sprejemljive, priljubljene in zdrave. Mešanica prehranjevalnih praks, ki jo poznamo danes, še ugotavlja v uvodu, je novejši pojav in človek se v svoji zgodovini še nikoli ni tako ločeval od svojega bližnjega samo zaradi prehranske usmerjenosti. Prehrana zato ni le področje naravoslovnega raziskovanja, na primer kemije, medicine in živilske tehnologije, temveč je tudi pomembno področje etnologije, kulturne, gospodarske in družbene zgodovine, antropologije in sociologije, povrhu pa se z njo ukvarjajo še literarni in umetnostni zgodovinarji, psihologi in celo filozofi. Vsebina pojmovnika je razporejena v devet razdelkov. Prvi trije sledijo posameznim vidikom prehranjevanja skozi čas in prostor, naslednji trije načelom pripravljanja in uživanja hrane v novejšem času, zlasti v evropskem in slovenskem meščanskem okolju, zadnji trije razdelki pa izpostavljajo navade pri jedi, kulinarično bogastvo Slovenije in naposled razmišljanje Maje Godina - Golija o hrani, ki ni samo hrana. Njene razlage in opredelitve dopolnjuje smiselno izbrano spremno slikovno gradivo, za bolj sproščen stik z zapisanim pa služijo šegavo ubrane ilustracije Izarja Lunačka.

Vsak razdelek zaokroži še besedna ilustracija – recept. Poglavje o kulinaričnem bogastvu Slovenije na primer recept za pripravo prleške gibanice, vzhodnoštajerske predstavnice številne družine priljubljenih močnatih jedi, ki je dobila ime po gübah – plasteh testa.

Prleška gibanica

Za testo:
50 dag moke (več ostre kot mehke)
1 jajce
2 žlici olja
sol, mlačna voda

Za nadev:
1 kg skute
0,5 l kisle smetane
1 jajce
10 dag masla
ščepec soli
2 žlici olja
sladkor po okusu

Iz sestavin za testo zamesimo gladko vlečeno testo, ga dobro pregnetemo in damo počivat dobro uro. V tem času pripravimo nadev iz naštetih sestavin. Spočito testo razvlečemo na pomokani deski ali prtu. Vzamemo okrogel, lončen pekač in po njegovi meri izrežemo več plasti testa, vendar ne manj kot treh. Prvo plast položimo v namaščen pekač in jo namažemo z nadevom, pripravljenim iz skute, smetane, sladkorja, olja in soli. Nato ga pokrijemo z naslednjo plastjo testa, na katero porazdelimo nadev tako kot po prvi plasti. To ponavljamo do zadnje plasti. Ko jo položimo na nadev, jo prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali jajce, in polijemo z raztopljenim maslom. Gibanico pečemo v pečici pri 200 stopinjah okrog pol ure. Še toplo zrežemo na kose in jo po želji potresemo s sladkorno moko.

 

Deli s prijatelji