KULINARIČNO

Pralineji z okusi Prekmurja

Objavljeno 12. avgust 2012 10.30 | Posodobljeno 12. avgust 2012 10.30 | Piše: Iztok Ilich

Iz ideje je sredi Prekmurja, nekje tam, kjer ima slovenska kokoš oko, nastala podeželska čokoladnica.

Srce posestva v Tešanovcih (foto: Iztok Ilich).

To je najmlajši poganjek družinske podjetnosti s koreninami, ki segajo v čas pred 15 leti. Takrat je Jasminina mama Nada Lipič, poročena Passero, ostala brez službe in se je bilo treba znajti, se nečesa lotiti povsem na novo. Porodila se je zamisel o turistični dejavnosti z vinotočem med vinogradi, ki so pripadali njeni domačiji.

Mesni mojster Drago

Tudi oče Drago, potomec italijanske družine Passero, se je po dvajsetih letih zdomstva v Avstriji odločil vrniti domov in maja 1997 so vinotoč, preurejeno zidanico Nadinih staršev, že obiskali prvi gostje. Tudi domačija v Tešanovcih, razpotegnjeni vasi med Bogojino z znamenito Plečnikovo cerkvijo in zdraviliškoturističnimi Moravskimi Toplicami, je dobila novo vlogo. Oče je svoje avstrijske izkušnje s predelavo mesa povezal z domačo tradicijo, ona pa mu je pomagala s peko hlebcev domačega kruha, prekmurske gibanice in retašev, posolank in drugih lokalnih dobrot. Za prodajo sta si omislila še lično trgovino, ki, seveda bolje založena kot na začetku, še zdaj deluje na dvorišču domačije v Tešanovcih, ki so jo leta 2006 preuredili za predelavo mesa.

Trgovinica z nagrajenimi dobrotami

Obiskovalci lahko zdaj v trgovinici izbirajo med dobrimi, tudi nagrajenimi domačimi vini in žganji, med salamami, vratovino, klobasami in drugimi domačimi suhimi mesninami, paštetami, zaseko in različnimi namazi, med drugim z bučnimi semeni. Vsem, ki nočejo ali še ne smejo seči po alkoholu, so na voljo naravni sadni sokovi, med katerimi so domači posebno ponosni na jurkinega – stisnjenega iz aromatičnega grozdja stare samorodne trte z domačih brajd –, ne manjkajo pa niti prav tako domače bučno olje in bučnice ter marmelade in med.

Hči Jasmina z izbrancem Tomažem Sotoškom iz Sevnice – oba univerzitetna diplomirana inženirja živilske tehnologije, pred nekaj tedni sta se tudi poročila – sta leta 2010 naredila korak stran in obenem naprej v prihodnost. Ponudba čokoladnih bombonov, narejenih po zgledu belgijskih pralinejev, je bila sredi Prekmurja nenavaden in po svoje tudi tvegan poskus. Ki pa se je dobro obnesel, saj ni šlo le za posnemanje tuje tradicije, temveč za idejo, ki sta jo Jasmina in Tomaž inovativno prepletla in požlahtnila z bogatim domačim izročilom. Z okusi, ki vsakogar, ki vsaj malo pozna Prekmurje, spomnijo na najlepše trenutke ob odkrivanju kulinaričnih značilnosti tega konca Slovenije. V čokoladno prevleko sta namreč skrila jurko – ta je bila že v darilu, s katerim se je zgodba začela –, bezeg, buče, traminec in gibanico. Za zdaj uporabljata vrhunsko čokoladno osnovo iz Belgije, čokoladne tablice in pralineje pa izdelujeta oziroma polnita sama. Svoje sladke izume sta povrhu shranila še v sijajno izdelano embalažo, ki jo je, skupaj s prikupnim logotipom, prekmurskim vrabcem, oblikoval prijatelj Tadej.

Radosti v Prekmurju

Ta znak zdaj povezuje vse dejavnosti na družinskem posestvu. Poleg Male trgovine z domačimi mesninami in drugimi pridelki na dvorišču lepo urejene domačije ter vinotoča z vinsko kletjo tudi dva počitniška apartmaja in seveda sladki, po Prekmurju dišeči čokoladni dodatek, ki sta ga mlajša dva poimenovala Podeželska čokoladnica. Mama Nada vodi vinotoč, dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki stoji na Suhem Vrhu na Jelovškovem bregu, eni prvih vzpetin Goričkega z lepim razgledom na dolinski del Prekmurja in le nekaj kilometrov oddaljeno domačijo. Oče skrbi, da so njegove mesnine – tudi domača prekajena šunka – ter pašteta in zaseka vedno med najboljšimi, kar jih ponuja ta del Slovenije. Mladi par pa medtem že načrtuje obogatitev svoje ponudbe z novimi čokoladnimi radostmi...

Družina Lipič-Passero-Sotošek iz Tešanovcev se tako lahko, brez posebne samohvale, podpiše pod predstavitev skupne ponudbe Radost Prekmurja, v kateri pravijo, da je njihovo posestvo staro, sami pa so mladi. In še: »Iz roda v rod smo dedovali delavnost, gostoljubnost in vrednote. Z ljubeznijo in spoštovanjem jemljemo, kar smo dobili. Spreminjamo se, da bi ohranjali, in radi dajemo naprej. Vemo, da je dobro deliti dobro …«

 

Deli s prijatelji