Mango velja v našem svetu za precej eksotičen sadež, ki je svojo masovno pot na trgovske police našel precej pozneje kot banane ali ananas. Pravzaprav zadnjima po količini prodaje niti danes ne seže do kolen. Škoda, kajne, ker niti ne vemo, kaj zamujamo! So pa nad mangom precej bolj masovno navdušeni v azijskih deželah. Tam ima mango podobno vlogo kot pri nas jabolko, ki z velikim vodstvom pred drugimi sadeži zaseda osrednje mesto sadnega dela jedilnika. Tako kot jabolko pri nas je tam mango hvaležna sestavina za pripravo številnih slaščic in drugih jedi. V Aziji ga gojijo že več kot 4000 let, njegova pradomovina pa naj bi bila Indija. Sadeži so lahko zeleni, rumeni, oranžni ali rdečkasti oziroma se barve na lupini prelivajo med sabo, običajno so rdečkasti na tisti strani, ki je bila obrnjena proti soncu.
Paragvajski sadež odličnosti
Medtem ko so v Indiji mlatili mango, so na drugi strani zemeljske poloble veselo lupili in rezali ananas. Ta naj bi prvotno izviral iz južne Brazilije in Paragvaja. Prvotni prebivalci Tupi so bili nad ananasom, njegovo aromo, okusom in zdravilnimi učinki tako navdušeni, da so ga poimenovali nana oziroma anana, kar menda pomeni odličen sadež. Evropejci smo zanj izvedeli precej pozno: s Kolumbovega drugega potovanja v Ameriko se je o ananasu ohranilo pismo njegovega spremljevalca Michaela de Cunea. V njem je opisoval neznan sadež, ki spominja na artičoko, le da je dvakrat večji in podoben borovemu storžu.
Mangovi vitamini za lepo kožo
No, poleg tega da v ta sivi zimski čas mango prinaša nekaj res edinstvene barve (tako navzven v lupini kot navznoter v sredici), je sadež dober predvsem takrat, ko nam pade cuker. Vsebuje okoli 14 odstotkov sladkorja, ki hitro in učinkovito pomaga premagovati delovne obveznosti. In seveda ne prinaša le energije, ampak je dober vir mineralov in vitaminov. Predvsem dobro se izkaže v vsebnosti provitamina A, vitaminov B3, B5, B6, C in E, omembe vredna je tudi vsebnost cinka, bakra, mangana, magnezija in kalija. Tako vitamin A kot E, ki ju je v mangu precej, sta velikega pomena za našo kožo in njeno elastičnost, hitro obnavljanje celic, zato preprečujeta predčasno gubanje. Vitamin E je še zelo močen antioksidant in telo varuje pred prostimi radikali, vitamin A pa je bistven za dober vid. Med minerali, ki jih mango vsebuje, izstopa predvsem cink, ki pomaga žlezam z notranjim izločanjem in sodeluje pri nastajanju spolnih in drugih življenjsko pomembnih hormonov.
Ananas za zdrave žile
Ananasov sadež je nadvse sočen, saj vsebuje kar okoli 87 odstotkov vode in okoli 11–12 odstotkov ogljikovih hidratov. Proteini in maščobe so v manjšini, ima pa še zavidljiv delež vlaknin, ki blagodejno vplivajo na človekovo prebavo in metabolizem. Sto gramov sveže narezanega ima le okoli 50 kilokalorij, zaradi močnega okusa pa deluje malodane kot sladica. Svež plod ima nadvse veliko vitamina C, tudi E in tistih iz skupine B. Prav posebej pa ananas od drugih sadežev razlikuje bogata vsebnost nadvse koristnega encima (oziroma kompleksa treh) bromelaina, o dobrih lastnostih katerega se v zadnjem času precej govori tudi v strokovnih krogih. Bromelain cepi beljakovine in zato zavira strjevanje krvi, znižuje krvni tlak in prispeva k razgrajevanju oblog na notranjih stenah žil. Encim je sestavina, zaradi katere je ananas odlično naravno zdravilo proti glistam, saj počisti beljakovinske obloge v črevesju. In prav bromelain je snov, zaradi katere kuharji uporabljajo svežega pri pripravi mesa, saj postane mehko in voljno.
Sončni smuti
Čarovnija, ki se zgodi, ko povežemo okuse in učinkovine ananasa in manga, je naravnost neverjetna! Res res, prav neverjetna! Oba se krasno dopolnjujeta tako v sadni solati kot zmešana v smuti. Preden se podate v nakup manga, je dobro vedeti, da barva ni odločilna za zrelost, saj je lahko od zelenih do oranžnih in rdečih odtenkov. Toliko bolj pomembno je to, kako mehek je na otip. Naleteli boste lahko na mango, ki bo še povsem zelen, kljub temu pa popolnoma zrel, zato se na barvo pri preverjanju zrelosti nikar ne zanašajte. Ravno pravšnji je že rahlo mehak na otip, meso ni kašasto ali leseno, po okusu pa je predvsem sladek in le malo kisel. Zrel mango lahko shranjujemo v hladilniku, nezrelega pa je dobro pustiti na sobni temperaturi za nekaj dni, da ta dozori. Podoben nasvet velja upoštevati pri ananasu: ko kupujemo sadeže, izberemo zrele, ki so temnejše barve in se vdajo ob dotiku s prsti. Prepoznamo ga po intenzivnem, tipičnem vonju peclja, po tem, da se lupina ob pritisku s prstom rahlo vdre, spodnje liste pa z lahkoto odstranimo. Takšen že zelo močno diši in ga je najbolje najhitreje pojesti, saj sicer tvegamo, da začne gniti. Če kupimo nezrelega, ga nekaj dni pustimo na srednje toplem kraju in ne v hladilniku.
