Po moje ni junaka, ki ne bi začutil potrebe po tej edinstveni pogruntavščini, ki po nekaterih pripovedih izvira iz 18. stoletja. Definicija pravi: »Med spodnji in zgornji kos kruha naloži polnilo in se nasiti.« Ideja se je rodila iz pomanjkanja časa. Je danes morda kako drugače?!? Za to ni treba dolgotrajno sedeti ob jedilni mizi, izognemo se kupu umazane posode in stanju ob štedilniku. Na koncu smo siti! To so seveda le morebitni zametki tega kulinaričnega pomembneža, ki je brez pretiravanja osvojil svet, vse generacije, jedce vseh nazorov, prepričanj in okusov. Pa nikakor naj ne ostane le pri tem. Saj je vendar kulinarika ena najhitreje razvijajočih se umetnosti in naj bo tako tudi s sendviči ali kakor koli jim rečemo – po svoje. Skoraj toliko jih je različnih, kolikor smo jih do zdaj pojedli. V skladu z letnim časom, regionalnimi posebnostmi, lokalnimi sestavinami, okusom in načeli ugodnega prehranjevanja – seveda za svoje telo. Kruhu se lahko celo izogneš, vendar mu še vedno lahko rečeš sendvič. Malce domišljije ali pa se le ozri po vrtu in okolici. Naj bo pisan, prav tako, kot naj bo pisano poletje. Vsi, ki smo sledili sodobnim zapovedim vrtičkanja in mučnemu puljenju plevela, si ga lahko privoščimo, pa, za nekatere celo v nasprotju z zakoreninjenimi stališči, čistimo telo odvečnih maščob in pretiranih količin ogljikovih hidratov. Z izjemo rdeče pese, ki ima veliko drugih koristnih lastnosti, so skupina kumaric, paradižnika, zelja, zelene ipd. prav tista zelenjava, ki krasi spomladanske (ali popočitniške) dietne juhe. Priznajmo, da je tudi v dneh tropske vročine tak način prehranjevanja, kjer štedilnika skoraj ne potrebujemo, dobrodošel. Tudi nenapovedani obiski bodo ostrmeli in – kar si radi štejemo v čast, še dolgo govorili o inovativni pogostitvi, »kar tako v nekaj minutah!« Sendvič generacija s težavo in žuganjem opisujemo starši svoje pubertetnike in pri tem imamo pred očmi kup kruha in telesu škodljivih sestavin. Zakoreninjene navade je težko spreminjati, spremenimo vsebino, ime naj ostane. Veliko lažje, okusneje in vsi bomo zadovoljni.
Za dva
- 1 rdeča pesa večjega formata
- 1 paradižnik
- kos sveže kumarice
- 1 jajce
- 1 žlica skute
- 1 žlica kisle smetane
- bazilika
- peteršilj
- koper
- oljčno olje
- 1 strok česna
- sol
Priprava:
V rahlo osoljeni vodi skuhaj rdečo peso, toliko, da ostane čvrsta.
Jajce skuhaj do poltrdega, ga ohladi in olupi.
Rumenjak izdolbi v skodelico, beljak pa nasekljaj in vmešaj v rumenjak.
Nasekljaj česen in ga z oljčnim oljem vmešaj v rumenjak ter soli po okusu.
Da bo masa gladka, jo spasiraj ali zmelji.
Dodaj nasekljano baziliko.
V drugi posodici zmešaj skuto in smetano ter dodaj nasekljana zelišča.
Soli po okusu.
Operi in na malce debelejše kolobarje nareži kumarice in paradižnik.
Kuhano rdečo peso olupi in prav tako nareži na kolobarje.
Sestavi sendvič tako, da izmenično dodajaš en in drug namaz ter pisano zelenjavo.
Zelenjavo lahko prilagodiš danostim svojega vrta, vendar pazi, da bo hranljiva, osvežilna in raznolika.
