Ste se najedli šunke? Koliko? A toliko, da je je še nekaj ostalo in ne veste, kam z njo? Da je niti slučajno ne bi vrgli stran, kot niste zlili vode, v kateri se je kuhala. Tega se vendar ne počne. Zakon gospodarnosti, tudi ali predvsem v kuhinji, je znan že od vekomaj, le da se o njem včasih ni bilo treba posebno pogovarjati, ga dajati v prvi plan ali naslovnice časopisov. Samo po sebi umevno je bilo, da se ni vrglo stran nič oziroma da se je kakor koli že porabilo vse. V raziskovanju kulinarične dediščine so izjemnega pomena ali kategorija zase ter obenem zelo atraktivne prav popraznične jedi. Morda so se še za rep držale praznikov na ljubo želodcem, da jih niso takoj šokirali z asketsko hrano ali pa le premalo nje. Nekatere zvenijo kot praznične, saj vsebujejo številne slastne ostanke bogatih praznikov. Še posebno se lahko pohvalimo z zapuščino jedi po veliki noči, božiču, pustu ali poroki, rojstvu ipd. Takrat se je kuhalo v izobilju, pozabilo, da so jajca dragocena bolj kot zlato, da šunke ne bo na mizi vsaj še pol leta, da je potica božji dar in pince, pletenice in drugi praznični ali boljši kruh domala perverzno razvajanje duše in telesa. Vendar v večini lakote navajeno prebivalstvo je pojedlo le toliko, kot so omogočali želodci. Sledil je spopad z ostanki, ki pa gospodinjam v času naših prednikov ni povzročal posebnih preglavic. Njihova domišljija, ko je bilo treba pripraviti kosilo za številno družino ob prazni shrambi, je bila neizmerna. Ob obilju ostankov je bila kuhinja polna dobrot, kjer se je znašla tudi šunka. Morda za večino bolj znane jedi, kot so ričet ali razne ješprenjeve juhe, vendar pa je območje Gorenjske ustvarilo silno okusno jed: budl ali prata po imenu, ki so ji v Tuhinjski dolini rekli tudi fila. Morda zato, ker se je s tako ali njej podobno maso dalo napolniti kos mesa, vsekakor pa pojesti ostanke na najslastnejši način pač. Izberite svojega, ga povežite z že rodovitno naravo in (p)ostanite gospodarni.
Za dva
- 30 dag kuhane (velikonočne) šunke
- 30 dag starega belega kruha
- 5–6 jajc
- 1,5 dl sladke smetane
- česen, majaron, peteršilj, malo mlete kumine, poper in sol
Za ovoj:
črevo ali testo
Priprava:
Skuhaj šunko oz. si jo že za praznik.
Vode, v kateri se je kuhala, nikar ne zlij stran!
Nareži jo na kockice.
Tudi stari kruh nareži na kockice in ga prelij z rumenjaki, ki si jih vmešal v vodo, v kateri se je kuhala šunka.
Nasekljaj česen, sveži peteršilj in vmešaj še druge začimbe.
Vmešaj smetano.
Iz beljakov stepi sneg, ki ga nadevu dodaš, tik preden ga streseš v pekač.
Pekač naj bo ozek in podolgovat, da bo imela prata značilno obliko večje potice.
V pekač položi črevo ali testo in maso stresi nanj.
Zavij ali zapri in peci v pečici na 160 stopinjah približno pol ure.
Ko je pečena, jo pusti hladiti še vsaj pol ure in šele nato jo zvrni na desko in razreži.