Pomladna košara za najboljši smuti

Vrt mora biti tudi divji, vsaj malo takšen, kot bi bil, če ga ne bi obrezovali, strigli, prekopavali in urejali. Nekje mu moramo pustiti, da diha po svoje, vsaj na kakšnem robu, zadaj za lopo ali pa kar bolj na očeh. Kupi porezanih in nikoli skurjenih vej so lahko talna ptičja gnezda, skrivališče za ježe, dom za žuželke. Drevesa naj bodo visoka, da bomo lahko vsaj takrat, ko jih pogledamo, segli visoko in videli, da je nad nami nebo. Med prednosti divjega vrta lahko naštejem tudi divjo hrano. Za jutranji smuti grem po sestavine kar v pižami in copatih, če le ni preveč rose. Tam, kjer nikoli ne kosim, iz šopov lanske trave poganjajo divji šparglji. V gredi, ki smo jo poleti slabo in premalo čistili plevela, še vedno najdem kakšen regrat. Melisa in timijan poganjata na travniku hkrati z marjeticami in vijolicami. Na visoki gredi smo že posejali grah, ki se ovija po vejah iz grmovja, žal pa nam je bilo starega peteršilja, lanske blitve in toskanskega ohrovta, ki je zrasel v višave in se pripravlja na cvetenje, zato smo to kar pustili. Greda je videti skrajno neurejena, vendar po dolgem steblu tako že vso pomlad obiram kodraste liste, polne klorofila, kot se reče tej močni zeleni barvi. Tudi lanska blitva je pognala čudovite šopke, spodaj pri steblih vijolične, nato se potegnejo v belo in naredijo bleščeč list – poleti se mi nikoli ne zdi tako lepa. Med njimi se drug čez drugega prerivajo motovilci, ob robu grede pa je preživela kopriva, čeprav ji je bilo večkrat izrečeno resno opozorilo, da jo bomo izpulili. Sicer so jo kot vrtnino gojili menda že stari Egipčani.

Za smuti sem torej danes zjutraj na vrtu nabrala: nekaj regrata s popki, majhen šop špargljev, divjo rukolo, čisto prvo meliso, cvetove timijana, marjetic in vijolic, dve vejici peteršilja, za pest motovilca, malo blitve in listov toskanskega ohrovta ter vse vršičke kopriv. Ko sem položila košaro na kuhinjski pult, je bilo videti, kot da bomo zajtrkovali pomlad.

Zelene sestavine za smuti so prepolne vitaminov, mineralov, delujejo kot antioksidanti in očistijo telo vsega odvečnega, kar se še posebno dobro obnese po dnevih ob bogati praznični mizi. Kraljica tega šopka je vsekakor mlada kopriva. Naravnost idealna je za obnavljanje moči, pospešuje odplakovanje toksinov, čisti sečne poti in mozoljasto kožo. Esenca smutija je bila tako pripravljena, temu pa je bilo treba dodati še nekaj okusnega: jabolko iz zimske zaloge in par datljev. Cvetja ne jem rada, zato sem rožice dala kar v vazo, čeprav sem najprej mislila, da bi jih posula po vrhu smutija. Tako so še zdaj na mizi, ko smutija že zdavnaj ni več.

Poseben detox smuti (za dva)

• divja zelenjava (regrat, šparglji, rukola, koprive)
• peteršilj
• melisa
• mlad timijan
• listnati ohrovt
• blitva ali špinača
• motovilec
• jabolko
• žlica sončničnih semen
• dva datlja ali žlica rozin
• voda

Sestavine za detox smuti naberemo v naši okolici – te imajo prav tisto, kar potrebujemo za spomladansko čiščenje. V smutiju bo v redu tudi regrat, ki se pripravlja na cvetenje in je pretrd in preveč grenek za solato. Če tega ni, uporabimo sveže kalčke, in če res ni možno drugače, posušene v prahu. Šopek prvih zelišč je težko nadomestiti, listnati ohrovt pa lahko izpustimo iz recepta, čeprav da lepo barvo in ima precej ugodno vitaminsko sestavo.

Če načrtujemo smuti za naslednji dan, semena in datlje čez noč namočimo. Najprej damo v blender narezano jabolko, sončnična semena in datlje. Nadaljujemo z zelenjavo, ki jo odvisno od zmogljivosti blenderja, bolj ali manj, ali sploh ne, nasekljamo. Ko je posoda mešalnika polna, zalijemo do polovice z vodo in vključimo. Vmes bo morda treba vsebino potlačiti na rezila. Če nalijemo preveč vode že takoj na začetku, je več možnosti, da bodo sestavine slabo zblendane. Želeno gostoto dobimo z dodajanjem vode, ko je smuti že gladko umešan.

Okrasimo z užitnimi cvetovi marjetice, vijolice, timijana in regrata.