Takole mimogrede, skoraj čez noč, smo se znašli sredi poletja. Večere spet preživljam s kanglico vode v rokah in cevjo za zalivanje ter uživam razkošje poletnih noči brez komarjev.
Spremenila se je tudi kuhinja. Hladilnik je poln mlade zelenjave in vso je treba takoj porabiti, ker hitro oveni. Dobila sem enormne količine zelene solate in kakšen teden bi lahko živela zgolj od tega. Velika rumena plastična vrečka je z maminega vrta potovala k meni kakšnih dvesto kilometrov kot štafeta. Krhka zelena solata, prelita z gostim, skoraj majoneznim prelivom, v zgodnjem poletju nima konkurence. Njena najboljša kombinacija je mlad krompir iz pečice, zapečen s svežimi zelišči in mladim česnom. Tako močno sem si to predstavljala, da sem ga že kar jedla v mislih. Nestrpno sem pobrskala pod krompirjevo cimo, ki se bohoti v visoki gredi, previdno, kot bi koklji kradla jajca. Ampak naši krompirčki so še daleč od pečice, počakati bo treba vsaj še kakšen teden ali dva. Lahko bi šla v prvo trgovino in ga kupila, ampak tega nisem naredila že več let. Krompir raste pri nas, ob svojem času bo dozorel, nobene potrebe ni, da bi zaradi udobja, razvajenosti, potrošništva to uničevala. Kupim avokado, indijske oreščke in banane – to pri nas ne uspeva. Dosledno se držim pravila, da ne kupujem bolivijskega fižola, španskih jagod niti ne kitajske ajdove kaše. Na mlad krompir bom zato počakala, do takrat pa uživala v skledi zelene solate.
Solato se da pripraviti iz marsičesa, tudi čisto brez solate, imamo testeninske solate, sadne solate ... V našem jeziku so solate besedna igra, krompir na solato, na primer. Mešane imajo v mojem spominu le kakšen list utrujene zelene solate poleg naribanega zelja in žlice kuhanega fižola ali rdeče pese na ravnem krožničku, ki ga ne smeš nagibati.
Rjavi riž, neoluščen, je v primerjavi z belim, oluščenim, kot beli kruh v primerjavi s polnovrednim. Riž in pšenica (pira) sta glavni žitarici, ki hranita svet. Kadar izberemo ekološko pridelano neoluščeno žito, se kakovostno prehranjujemo in prispevamo k boljšemu življenju. |
Za solato iz kuhanega riža me je navdihnila Dina Peterca iz Kavarne Sputnik. Kadar jo vprašam za recept, se samo nasmeji, češ da si res ni zapisovala sestavin in da kuha po občutku. Jo čisto razumem, tudi jaz tehtam in merim le takrat, ko ustvarjam recept za objavo. Če takoj ne zapišem, je recept izgubljen za vedno. Ostanejo le okusi, navdihi in mmmm njam, kar je najpomembnejše. Ampak tega za riževo solato z mladim korenčkom in kolerabico sem si zapisala, le toliko, da vas navduši za kreativno kuhinjo.
Žitna solata
- rjavi riž ali pira v zrnju
- rdeče redkvice ali granatno jabolko
- korenček
- nadzemna kolerabica
- avokado
- limonov sok
- oljčno olje
- sol
- sveža zelišča (bazilika, peteršilj, koriander)
- kalčki
Rjavi riž ni priljubljen v hitrih jedilnikih, ker traja skoraj eno uro, da se skuha do mehkega. Čas kuhanja skrajšamo z namakanjem za nekaj ur ali čez noč, s čimer postane tudi lažje prebavljiv. Za presno različico ga nadomestimo z dobro namočeno piro, ki je ni treba kuhati.
Solata je bolj privlačna, če jo poudarimo z rdečimi redkvicami ali zrnci granatnega jabolka, odvisno od sezone.
Žito zmešamo z limonovim sokom, fino nasekljanimi zelišči, solimo in zabelimo z oljem. Premešamo in nadevamo v solatne skodelice. Korenček naribamo, kolerabico narežemo na kockice z mladimi listi vred ter premešamo. Nadevamo na riž. Naslednja plast je na kockice narezan avokado – če je premehek za rezanje, ga pretlačimo z malo limonovega soka, da ne potemni, in naložimo na vrh solate kot kremo. Rahlo solimo. Na vrhu solate je na osminke narezana redkvica ali zrnca granatnega jabolka, vse posuto s kalčki.
