Kozarec hladnega piva tesno povezujemo s poletjem, pikniki in večeri s prijatelji. Seveda pri pitju piva velja zmernost, saj to v velikih količinah ne prinaša nič dobrega. In če smo nekoč izbirali med laškim in unionom, je današnja izbira piv pestra. Najprej so to številna piva tujih velikih pivovarn, kot so Becks, Corona, Heineken, Guinness, če naštejemo le nekatera najbolj znana. Potem so tu izdelki tujih mikropivovarn, ki jih po navadi dobimo v peščici specializiranih trgovin za pivoljubce. Z mikropivovarnami se lahko pohvalimo tudi Slovenci. Namreč v zadnjih letih je nastalo lepo število malih pivovarn, ki varijo t. i. craft piva, tako da imamo po nekaterih podatkih pri nas dobrih 60 pivovarn, vključno z največjimi. Da bi bolje spoznali svet craft pivovarstva na Slovenskem, smo se pogovarjali z Denisom Imširovićem iz črnomaljske pivovarne Vizir in Markom Jamnikom iz ljubljanskega Tektonika.
Zakaj je takšen razcvet mikropivovarn pri nas? Jamnik iz Tektonika vidi enega od vzrokov v ekspanziji craft pivovarstva v svetovnem merilu, ki se je v ZDA začelo že konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, na začetku tisočletja pa je ta val zajel tudi Evropo. »Slovenci smo na tem področju šele na začetku razvoja in posledično je na trgu še vedno dovolj prostora za nove craft pivovarje. Če pokrije craft pivo v razvitih pivovarskih državah med 10 in 15 odstotki trga, je ta delež v Sloveniji okoli dva odstotka. Pričakujem, da bomo mikropivovarji na našem trgu dosegli dober petodstotni delež,« pravi Jamnik. Podobno meni tudi Imširović iz Vizirja, ki označuje slovensko pivovarsko sceno kot zelo burno, saj se z vse hitrejšim ritmom pojavljajo nove pivovarne. »Glede na dinamiko dogodkov v bližnji prihodnosti pričakujemo vsaj evropsko povprečje.
To pa pomeni nekaj milijonov litrov dodatnega trga za uvoznike ali slovenske pivovarje. Želimo si predvsem, da bi se domači pivovarji lahko čim bolje pozicionirali,« še pove Imširović. Ob tem doda, da je prostora za rast in nove pivovarne še vedno dovolj. Mimogrede izvemo še, da se je slovenska craft pivovarska scena začela razvijati zgolj kakšno leto pozneje kot tista v pivovarsko zelo razviti Veliki Britaniji, kar pomeni, da še zdaleč ne capljamo za razvitim svetom.
Ne manjka izzivov
Naša sogovornika med glavnimi izzivi malih pivovarjev omenjata birokracijo in drago državo. Zaradi nje je denimo mladi slovenski craft pivovar postavil pivovarno čez mejo, v Avstriji, kjer so ga sprejeli odprtih rok. Naj spomnimo, mladi fant Vasja Golar je želel v domači Gornji Radgoni variti pivo in odpreti pivovarno. A boj s slovensko birokracijo bi odprtje zamaknil za vsaj dve leti, zato so Golarjevi preverili, kakšne so možnosti na avstrijski strani Mure. Tam so bili za sodelovanje bistveno bolj odprti, potrebno birokracijo so Golarjevi uredili v mesecu dni in začeli gradnjo mikropivovarne. Tako je v sosednji Avstriji leta 2013 začel obratovati Bevog. Njegova piva so kmalu odkrili tuji poznavalci in ga postavili prav v vrh ocenjevalnih lestvic.
Po besedah Imširovića je največji izziv za vsakega pivovarja to, da se čim prej postavi na lastne noge in začne osvajati še tuje trge. »Nakup pivovarske opreme zahteva veliko začetno investicijo,« doda Jamnik. Ravno s širitvijo na tuje trge bomo po mnenju Imširovića dolgoročno dosegli res smele cilje in tudi največ naredili za našo državo. »Da ne bodo sredstva samo odtekala iz nje, ampak tudi pritekala. Da bi to dosegli, pa bomo morali poznavanje piva ter kulturo pitja pripeljati na višjo raven. Našim strankam in pivoljubom moramo prenesti čim več našega znanja in jim pokazati, zakaj in kako ceniti naš izdelek,« meni Imširović, ki upa, da bodo slovenski pivovarji dovolj modri, da bodo čim bolje sodelovali med seboj in si pri tem pomagali ter tako čim bolj dohiteli pivovarje iz tujine. Da je v slogi moč, pravi tudi znani slovenski rek. Priljubljena piva Naša sogovornika smo vprašali še, kateri slogi in okusi bodo po njunem zaznamovali leto- šnje poletje. Jamnik iz Tektonika pravi, da bo to slog piva t. i. sezonski IPA (IPA je kratica za india pale ale, pri čemer so piva ale piva zgodnje fermentacije). Ta v primerjavi z običajnim IPA vsebuje manj alkohola in je svežega okusa. Poletje bo po njegovem mnenju minilo tudi v znamenju t. i. divjih piv – to so kisla piva in piva, fermentirana z divjimi kvasovkami in mikrobi, kot so mlečne in ocetne bakterije. Imširović iz Vizirja pa meni, da bodo vedno prihajali novi trendi. »Vendar se moramo zavedati, da bodo lahko že prisotni okusi dobili dodatni zagon. Tisti, ki se bodo komaj vkrcali na vlak craft pivovarstva, bodo vseeno morali osvojiti nekatere okuse. Peščica prvih entuziastov pa bo nadaljevala odkrivanje novega in premikala meje. Še najbolj pomembno je, da se zavedamo drugačnosti in posebnosti nas samih. Toliko, kot je nas, bo tudi okusov. Tako se bo našlo tudi pivo za koga, ki se do zdaj ni prišteval med pivopivce,« sklene Imširović.
Kako pijemo pivo Da pivo razvije pravi okus, mora biti primerno ohlajeno. V Tektoniku priporočajo, da svetla piva pijemo hladnejša, temnejša in bolj alkoholna pa zahtevajo višje temperature. Temperaturni razpon je nekako od 4 stopinje Celzija za lagerje pa vse do 14 stopinj Celzija za t. i. barley wine piva. |
