Kadar pripravljam poletno kosilo na vrtu, si včasih zaželim, da bi bilo čim manj posode, in takrat se spomnim na kozarčke. Uporabim jih namesto krožnikov in skodelic, solata je v njih na varnem in sladice prav tako. Z njimi dopolnim mizo, čisto v redu je tudi, če si kdo vzame kozarček v naročje in raje poje solato v ležalniku. Hrana v kozarčkih je zanimiva popestritev kosila, piknika, zabave, tisti, ki vse to pripravlja in pospravlja, pa ima tako manj dela. Nobenih skrbi ni, da bi se kaj razbilo, polilo ali prevrnilo v najbolj neprimernem trenutku. Ne vem, kdaj je hrana v kozarčkih prišla v modo, skratka, zdaj jih najdeš povsod, na stojnicah s prigrizki in tudi v zelo nobel restavracijah.
Uporabne so prav vse vrste kozarčkov. Zelo všečni so starinski stekleni kozarci za vlaganje, ki imajo kovinsko sponko, ampak so malo nerodni, ko se lotiš, da bi iz njih nekaj pojedel – lepota na račun praktičnosti kot povsod. Za sladice so simpatični majhni stekleni kozarčki s plastičnimi pokrovčki, za testeninske solate ali rižote pa nizki kozarci s široko odprtino. V litrskih kozarcih lahko pripravimo bogate solate po plasteh. Na dno damo precejšnjo količino solatnega preliva, ki ga zmešamo iz soli, kisa in olja, ali pa seveda kaj bolj domiselnega. Na to osnovo damo na primer kuhane stročnice, fižol ali čičerko, ki se lahko namakajo v solatnem prelivu in postajajo vedno bolj okusne. Kozarec nato napolnim s svežo zeleno solato, rukolo, naribanim korenčkom, zeleno, lahko po plasteh, da je lepo tudi na videz, in zaprem.
Polenta je v preteklosti velikokrat nadomeščala kruh, zato je veljala za skromno hrano. Nasitna in privlačna oranžna jed je družabna z vso zelenjavo, s svežimi solatami, stročnicami, med omakami pa ima najraje paradižnikovo. |
Preden jo pojem ali ponudim, kozarec dobro pretresem, da se preliv razporedi. Potresi in pojej solata je krasna malica za s seboj. Če so jedi v kozarčkih namenjene na piknik ali na vrtno kosilo, ni nujno, da imajo pokrovček. Prednost je, da jih lahko napolnimo tudi čez rob. V njih ponudimo čisto vsakdanje reči, malo drugače okrasimo, skombiniramo in nastane nekaj popolnoma novega. Meni je všeč polenta s sušenimi paradižniki, ki je v kozarčku zanimiva tudi na pogled. Takšna polenta, ki je na bolj obloženi mizi dobra družba solatam in omakam, je lahko tudi samostojna jed za vzemi me s seboj. Poletje se je komaj začelo, zato bo še veliko priložnosti za recikliranje kozarcev za vlaganje in za še boljše kreativne zamisli v kuhinji.
Polenta s suhimi paradižniki
Za dva kozarčka
- 100 g koruznega zdroba za polento
- zeliščna sol
- žlica oljčnega olja
- suhi paradižniki v olju
Polenta je najboljša, če jo skuhamo po starem, iz navadnega, bolj grobega koruznega zdroba, kar pomeni stalno mešanje vsaj 20 minut. Instantne polente so gotove v parih minutah in manj možnosti je, da se primejo dna. V obeh primerih zdrob z večjo metlico zamešamo v slano vrelo vodo, ki smo ji dodali olje. Lonec prej odstavimo s štedilnika in pripravimo pokrov! Ko se zdrob razmeša in ni več grudast, lonec vrnemo na štedilnik, zmanjšamo na srednjo temperaturo. Z leseno ploščato kuhalnico mešamo po dnu in prilivamo tekočino, če je treba. Za ta recept naj bo polenta gosta.
Okus polente izboljšamo, če namesto običajne soli uporabimo zeliščno.
Paradižnike narežemo na kockice in vmešamo v kuhano polento. Pustimo na izklopljenem štedilniku vsaj deset minut. Dokler je še topla, jo nadevamo v kozarce ter pogladimo z mokrimi ali naoljenimi prsti.
Polenta v kozarčku je samostojna malica, ki jo lahko vzamemo s seboj, saj je okusna tudi hladna.
