Mesec januar so, kako pripravno, v Združenih državah Amerike razglasili za nacionalni mesec toplih juh, ki pri teh nizkih temperaturah še kako prijajo in so dobrodošle tudi kot očiščevalno sredstvo po prazničnem decembru. Odvisno, kaj vanje damo. Za tiste, ki si želijo organizem obogatiti z vitamini, bo kot nalašč juha s kislim zeljem, ki bo primerna tudi, če pazite na kilograme, če se želite malo pocrkljati, ne skoparite s krompirjem in testeninami, da je kokošja juha odlično zdravilo proti prehladu, pa so vedele že naše babice. Možnosti je res ogromno, zato naj lonec postane vaše igrišče. Eksperimentirajte s sestavinami, začimbami in teksturami ter svoje juhe popeljite v nove višave.
Prvi zgodovinski zapisi o juhah segajo daleč v preteklost, tja okrog leta 20.000 pred našim štetjem, ko sta se izdelava in uporaba glinenih posod že dobro prijeli med našimi predniki. Za kuhanje so uporabljali tudi posode iz živalskih kož in košare iz lesa, ki so seveda morale držati vodo. Posode so položili na ploščate kamne, pod njimi zakurili, vanje nalili vodo ter ji dodali druge sestavine, ki so bile pri roki, ter čakali, da je voda zavrela. Juha, bolj podobna tej, ki jo poznamo danes, pa izhaja iz Francije. Tam so v 16. stoletju ulični prodajalci ponujali gostljato tekočo jed, še najbolj podobno današnjim mineštram ali golažem, ki so jo pripravili iz raznih dostopnih in poceni sestavin, saj je bila ta jed v prvi vrsti namenjena delavcem in ljudem iz nižjih slojev, da bi se z njo okrepčali in si nabrali novih moči za delo.
Kako priljubljena jed je ta krepčilna tekočina, dokazuje dejstvo, da ima skorajda vsaka država svojo juho, značilno prav zanjo. Pri nas bi to bila goveja, v Ukrajini boršč, v Španiji gaspačo, miso je izjemno priljubljena japonska juha, ki jo pripravljajo iz ribje osnove in fermentirane soje, tarhano obožujejo na Bližnjem vzhodu in tudi v Bosni in Hercegovini, minestrone v Italiji, golaž na Madžarskem, na Kitajskem pa za pravo specialiteto velja juha iz ptičjih gnezd. Slednjo pripravljajo iz gnezd, ki jih izdeluje posebna vrsta lastovic in so povsem užitna. Pa tudi izjemno draga. Kilogram lahko doseže ceno do 2500 ameriških dolarjev, saj je nabiranje dolgotrajno in zahtevno, gnezda pa precej redka in težko dostopna. A Kitajci verjamejo, da jim bo uživanje juhe iz ptičjih gnezd prineslo zdravje in ‒ to je pomembno predvsem za predstavnice nežnejšega spola ‒ lepšo kožo. Gnezdo, katerega glavna sestavina je lastovičja slina, se v vodi raztopi in da juhi posebno želatinasto strukturo. Precej manj eksotična je japonska miso juha, katere glavna sestavina je miso pasta, ki jo vmešajo v čisto ribjo osnovo. V juho dodajajo različne zakuhe, odvisno od letnega časa, želja in sestavin, ki so pri roki. Nam najbližji je zagotovo golaž, gosta juha s koščki mesa, tudi zelenjave in obvezno začinjena z mleto papriko. Prvi so ga v devetem stoletju začeli pripravljati madžarski pastirji, dandanes velja ne le za tradicionalno madžarsko jed, temveč kar simbol dežele. Na območju Slovenije so partizani med drugo svetovno vojno golaž predelali po svoje in nastal je tradicionalni slovenski partizanski golaž. Od madžarskega se razlikuje po tem, da je v njem mesa le za vzorec, glavna sestavina pa je krompir, narezan na četrtinke.
Italijanska zimska mineštra Za 4 osebe: 2 žlici oljčnega olja 1 čebula 2 korenčka 2 stebli zelene 80 g pancete ali pršuta 2 stroka česna 450 g blitve 1 večji krompir pločevinka pelatov vejica rožmarina pločevinka mornariškega (belega) fižola 8 dl jušne osnove 30 g parmezanove skorje 2 žlici peteršilja sol, poper Čebulo, česen in peteršilj nasekljamo, korenje in krompir olupimo ter narežemo na manjše kocke, na manjše kocke narežemo tudi zeleno, panceto oziroma pršut narežemo na tanke rezine. V posodi segrejemo olje. Dodamo čebulo, korenje, zeleno panceto oziroma pršut in česen. Dušimo približno 10 minut, da čebula postekleni. Dodamo blitvo in krompir ter dušimo še dve minuti. Dodamo pelate in vejico rožmarina. Dušimo, da blitva oveni in se pelati razpustijo, okrog 10 minut. Medtem v multipraktiku zmešamo tri četrtine fižola, ki smo ga prej odcedili, in četrtino jušno osnove, da dobimo gladko zmes. Stresemo jo v ponev, kjer kuhamo juho, dodamo preostanek jušne osnove in parmezan. Kuhamo, dokler se krompir ne zmehča in vmes nekajkrat premešamo. Vmešamo preostanek fižola in peteršilj. Kuhamo še dve minuti, da se fižol pregreje in juha zgosti. Solimo in popramo, odstranimo parmezanovo skorjico in rožmarin ter postrežemo. |