Pred kratkim je bil v nekem lokalnem časopisu priobčen prispevek o najdbi ogromne glive. To je bila velika zraščenka (Grifola frondosa), ki jo imenujemo tudi velezraščenka, frlinka, kostanjka, listnata zraščenka, mačja goba, velikanka, zajčevka, dva izraza pa, mislim, je primerno razložiti.
Huda zajedavka
Pri nas je goba manj poznana, najmanj še na Gorenjskem, zlasti v Posočju, drugje po Sloveniji pa jo bolje poznajo predvsem zato, ker so tam ugodnejša rastišča. Raste namreč predvsem v hrastovih gozdovih, gozdovih pravega kostanja, zna pa presenetiti tudi pod drugimi listavci. Je gniloživka pa tudi huda zajedavka, ki utegne narediti na starih drevesih nekaj škode, raje pa ima stare panje, sveže štore in tudi že povsem razpadle ostanke dreves. Beti so zraščeni v en sam kompakten, mnogokrat velik, celo ogromen strokovno imenovan nepravi bet. Ta v nasprotju z rumeno grivo ni užiten, zato jo prištevamo med pogojno užitne glive. Ker cela goba lahko tehta deset kilogramov in več, mi ni znano, kaj pravi zakon o taki najdbi, saj zapoveduje le dva kilograma nabranih užitnih gob. Pa saj ne vzamemo cele glive. Klobučke porežemo od beta, bet pa pustimo, ker, kot rečeno, ni užiten. Tako bomo vendarle nabrali zadovoljivo količino gob. Prepoznavanje glive je precej preprosto, saj so številni klobučki izrazito žarkasti, žarki pa se širijo od notranjosti navzven, so izrazito močnejše, okraste do rjave barve, tako da se ločijo od skoraj bele do kremaste osnove. Ob prerezu je meso bele do kremaste barve in izrazito diši po gobah. Mlade glive je najbolje takoj porabiti ali pripraviti, saj pozneje niso več tako okusne pa tudi bolj žilave postanejo. Lahko jih sušimo, seveda v senci in na zraku, nato jih zmeljemo ali stolčemo v prah. Take dodajamo raznim jedem kot začimbo ali celo skuhamo čaj.
Skoraj nezamenljiva
Zamenjava z drugimi gobami skoraj ni mogoča, razen morda s sorodnima črnečo velezraščenko (Meripilus giganteus) in hrastovo razvejanko (Dendropolyporus umbellatus), ki pa sta nekoliko manj kakovostni, morda bolj žilavi. Velezraščenko lahko najdemo vse od poletja do jesenske nočne zmrzali.
Vsebuje kup koristnih stvari
Iz Japonske prihaja zanjo izraz, ki ga v zadnjem času vse pogosteje zasledimo tudi pri nas. Slišali ste za ime maitake. To je gojena gliva, ki ob primernem substratu in miceliju ter drugih razmerah uspešno raste. V specializiranih trgovinah dobimo celo svežo, najpogosteje pa posušeno v prodajalnah z zdravilnimi zelišči. Tako maitake kot naša frlinka vsebujeta kup koristnih snovi, kot so polisaharidi, vitamina B1 in B2, kar v običajni prehrani težko dobimo, ter vitamina C in D, minerale, železo, kalcij, fosfor, magnezij, cink in natrij. Zavira rast tumorjev in preprečuje njihovo razraščanje z aktiviranjem oslabljenega imunskega sistema. Blaži sladkorno bolezen, ker uravnava raven inzulina in trigliceridov. To so ugotovili s poskusi na živalih, katerih zdravstveno stanje se je hitro izboljšalo ob uporabi te glive. Posebno naglo se je znižala raven krvnega sladkorja. Preparati so v trgovinah dragi, zato pojdimo v gozd, naberimo velezraščenko, pa bo manj stroškov.
Neki Anglež je davnega leta hodil po naših gorah in gozdovih ter rekel, da Slovenci ne potrebujemo lekarn. Naše gore in gozdovi so resnično lekarna, le malce znanja manjka. Dolenjec bi rekel: »Kar je dobru, nej slabu!«
