Pite za vsak dan

Pojem pita je pravzaprav precej izmuzljiv têrmin, če poskušamo potegniti vzporednice med različnimi jedmi, ki končajo pod tem imenom. Ne glede na izvor pite je zanjo značilno, da je narejena iz neke vrste testa in nadeva. Pri nas največkrat pomeni neke vrste kolač iz krhkega testa z različnimi nadevi, ki vsebujejo zelo pogosto tudi nekaj svežega (zelenjava ali sadje). Če vprašate Američane, potem je pita seveda jabolčna, in to s tistim posebnim tekočim nadevom in hrustljavo skorjico okrog in okrog. Če vprašate Bosance, je to vsak tisti nepravi burek, ki ni iz mesa.

Bosanska pita

Okoli t. i. bosanskih pit se včasih vnamejo precej vroče debate, in sicer kako se pravilno zamesi vlečeno testo, kaj lahko konča v nadevu, ali se uporablja maslena ali navadna maščoba, ali se pito zvija ali zlaga ter kako se jo zlaga, kje pečejo in prodajajo najboljše pite – po naše kar bureke. Ime burek v Bosni in Hercegovini uporabljajo izključno za jedi iz vlečenega testa in mesnega nadeva. Vsi preostali bureki so pite. Ker pa v naših krajih pito prepoznavamo predvsem kot druženje krhkega testa in nadeva, se je za vse bosanske pite udomačilo ime burek.

Naši prodajalci burekov oziroma bosanskih pit ponujajo sirno (sirnica) in mesno (burek) različico ter t. i. pica burek, za več domišljije pa boste morali verjetno zavihati rokave kar sami ali se odpraviti na izlet v Bosno in Hercegovino. Tam namreč znajo narediti izvrstne zelenjavne in gobove zadevščine – ena bolj priljubljenih je t. i. zeljanica, ki pa kljub zavajajočemu imenu ni narejena iz zelja, ampak iz špinače, dotično ime pa nosi zaradi zelene barve.

Ameriška pita

Za Američane je njihova jabolčna pita nekaj takega kot za nas pršut ali kranjska klobasa, za Bosance pa burek, skratka, nekaj samoumevno nacionalnega. Recepti in variante so številni, vendar je tako za jabolčno kot tudi za druge sladke pite v Ameriki značilno, da je testa zelo malo, nadev pa je pogosto tekoč ali vsaj zelo sočen ter precej močno odišavljen (npr. s cimetom). Podobno kot smo navajeni pri nas so tudi v Ameriki pite navadno narejene iz krhkega testa, namesto belega pa se uporablja vse več tudi rjavi sladkor. Tisto, kar ameriško pito dela res nekaj posebnega, je verjetno tudi to, da se jo postreže še toplo, ravnokar iz pečice, tako da se sočni nadev še malo razleze po krožniku. Če si težko predstavljate, kako naj bi bila stvar videti, potem je precej dober približek mogoče dobiti kar v McDonaldu. Tam je jabolčna pita stalni repertoar, glede na sezono pa vedno za krajši čas ponudijo tudi drugačne različice – jagodno, borovničevo, gozdne sadeže itd. In ker mora biti prava ameriška pita res vroča, gosti pa so nemalokrat neskončno neučakani in sestradani, je edino pametno to, da na kartonskem ovitku piše: Pozor, vsebina je vroča!

Pite jejte

Kar je pri pitah res prikladno, je to, da ko se naučimo osnovnega recepta za testo in nadev, lahko to znanje dopolnjujemo na vrsto načinov in z različnimi sezonskimi dobrotami z vrta. Avtor knjige Pite jejte poda kup idej za sladke vrste pit, ki jih lahko uporabimo in nadgradimo tudi na slano. Na splošno se pri pitah, ki jih delamo v naših krajih, največ uporablja krhko testo, kar je v najbolj osnovni različici mešanica moke, maščobe in sladkorja, in sicer v razmerju 3:2:1. Ko že malo obvladamo, se lahko tudi pri testu začnemo igrati z raznimi domislicami, ki izboljšajo končne pite. Dovoljeno je vse, čeprav se boste na koncu le morali ukloniti nekaterim zakonitostim, ki pripomorejo k temu, da je testo vsaj kolikor toliko voljno, da se ne speče v trd podplat ali ne razpade v kupček drobtin. Osnovno pravilo je, da mora biti maščoba v trdem, hladnem stanju, ko jo zamesimo v testo, voda, ki se jo dodaja, pa čim bolj hladna. Za varen začetek eksperimentiranja morda lahko zamenjate margarino za maslo ali del maščobe s skuto, namesto belega uporabite rjavi sladkor ali v testo dodate še nekaj mletih oreščkov ali jajce.

Sezona v nadevu

In kaj lahko vanjo nadevamo? Kar koli, sezonski dodatek z vrta pa je še kako dobrodošla sestavina dobre pite, ki jo naredi sočno in bolj barvito. Zgodaj pomladi lahko začnemo z regratovo pito, malo pozneje pride na vrsto špargljeva, junija lahko v nadev pospravimo vse odvečne jagode in češnje, julija borovnice in maline, ko rastejo gobe, uporabimo te... Do poletja je na vrtu in okoli nas že toliko užitnega, da moramo bolj gledati na to, kaj najprej pojesti, da ne zgnije. In zelo podobno delujejo tudi tržni mehanizmi, tako da boste, če se po dobrote odpravite na trgovinsko njivo, zelo verjetno najceneje prišli skozi, če boste kupovali sezonske sadeže oziroma tisto, česar je v danem trenutku v presežku. In pite so kot ustvarjene za to, da presežek predelamo vanje!