V Neaplju je minuli teden potekal teden pice, ki ga je obiskalo pol milijona ljudi. Picopeki z vsega sveta so prišli po navdih in se pomerili v peki te priljubljene jedi. Zakaj je še ni med Unescovo svetovno dediščino, se sprašujejo Italijani. Nikjer na svetu ni takšne pice kakor v Neaplju. In to južnoitalijansko mesto je odločeno obdržati sloves duhovnega doma ene izmed najbolj priljubljenih jedi na Zemlji. V Neaplju so tako ves teden slavili umetnost pripravljanja pice.
Na festivalu Napoli Pizza Village je sodelovalo več kot 50 lokalnih picerij iz Neaplja in okolice. Uredili so največjo picerijo na prostem in picopeki z vsega sveta so se pomerili, kdo zna speči slastnejšo. A le nekaj si jih je prislužilo laskavi naziv pizzaiolo, kakor Italijani imenujejo resnične mojstre picopeke.
Simbol Italije
Saj ne, da so si v Neaplju dejansko izmislili jed, sestavljeno iz krušnega testa in dodatkov – podobne so pekli že stari Grki in Rimljani, nekaj podobnega pa že dolgo jedo po vsem Bližnjem vzhodu –, zagotovo pa so iz nje naredili nekaj najbolj prepoznavnega. Prvo pravo neapeljsko pico si je konec 19. stoletja »izmislil« neapeljski pek Raffaele Esposito, ki je v čast kraljici Margareti Savojski testo obložil z rdečo paradižnikovo omako, belo mocarelo in zeleno baziliko, ki so predstavljale barve italijanske zastave. Rodila se je margerita, kakršno v Neaplju pečejo še dandanes.
Neapeljskega tedna pice se je udeležilo okoli pol milijona ljudi. Uživali so v prijetnem sredozemskem podnebju in slastnih picah. Koliko so jih spekli, ni znano. »Z dogodkom, ki ga prirejamo v čast eni sami jedi, nam je uspelo predstaviti celotno mesto in pokrajino,« je dejal Sergio Miccu, predsednik združenja neapeljskih picopekov, ki je organiziralo festival.
V čem je skrivnost?
Med znanimi picopeki z vsega sveta, ki so prišli v Neapelj, je bil tudi južnokorejski kuhar Džu Jung, ki je pripotoval po navdih iz Seula. »Prava neapeljska pica v Južni Koreji še ni ravno poznana, a ljudje jo počasi spoznavajo,« je povedal novinarjem. Prvo nagrado svetovnega prvenstva v peki te priljubljene jedi je osvojil 28-letni Neapeljčan Valentino Libro di Quarto.
Nasvete vedoželjnim picopekom je delil tudi 70-letni pizzaiolo Gennaro Cervone, ki je prvo zamesil in spekel, ko je imel le sedem let. Med njegovimi učenci je bila tudi mlada Loredana, ki jo je zanimalo, v čem je skrivnost prave neapeljske pice. »Ni skrivnosti! Voda, moka, kvas in sol – to je vsa skrivnost!« ji je razložil Cervone.
Neapelj si prizadeva, da bi se njihova specialiteta, ki je precej debelejša in bolj krušnata kot tanka pica, ki jo pečejo v Rimu, znašla na seznamu jedi, ki spadajo v Unescovo svetovno dediščino. Čeprav so prošnjo podali že pred tremi leti, Sergio Miccu ne ve, zakaj še vedno ni odobrena. »Prav tako je simbol Italije kot Kolosej ali Pompeji. Zakaj ne bi bila skupaj z našimi pizzaioli ena izmed najstarejših umetnosti?« Italijani upajo, da jo bo Unesco uvrstil na svoj seznam do leta 2015, ko bodo v Milanu odprli Svetovno razstavo, posvečeno svetovni prehrani.
