Rimljani so ga posadili na glave zaslužnim bojevnikom. Govorimo seveda o peteršilju, ki ne manjka na nobenem urejenem vrtičku.
Peteršilj (Petroselinum crispun) je lahek za gojenje, precej časa pa potrebuje za kaljenje. Je dvoletnica, kar pomeni, da nam bo lani posejani letos znova zrasel. Najbolj uspeva na sončnih in polsenčnih legah ter v rodovitni, vlažni in dobro prekopani zemlji. Koristno je, da njegove liste trgamo sproti, ker se bo tako hitreje obnavljal in razraščal. Korenine izkopljemo šele drugo leto jeseni. Posebno smo veseli, ker je eden izmed redkih prebivalcev našega vrta, ki ga škodljivci skoraj nikoli ne napadejo.
Svež, posušen, zamrznjen
Če želimo imeti na vrtu čim dlje svež peteršilj, ga v pozni jeseni pokrijemo s folijo. Ni preveč občutljiv za mraz, kljub temu moramo pozneje pridelek seveda pospraviti. Svežega zavijemo v prozorno folijo, da ohrani svežino, in shranimo v hladilniku. Lahko ga posušimo, in sicer za en kilogram posušenega potrebujemo približno 12 kilogramov svežega. Če pa ga ne moremo sproti porabiti, je najbolje, da ga sesekljamo, damo v zaprto plastično posodico ali posodico za pripravo ledenih kock in zamrznemo.
Ko nam v restavracijah postrežejo jed, je ta dostikrat okrašena z vejico ali dvema peteršilja. Pri večini te ostanejo na krožniku, tudi ko končamo obrok. Naslednjič imejmo v mislih, da že nekaj vejic peteršilja vsebuje več vitamina C, kot ga je v pomaranči, in da je v njem dvakrat več železa kot v špinači. Če dodamo še, da vsebuje več kalcija kot kravje mleko, pa smo povedali vse. |
Čistilec bolezni
Peteršilj nekateri imenujejo kar vsesplošni čistilec. Počisti nam črevesje, vzpodbudi prebavo, čisti kri in sečne poti ter spodbuja izločanje vode. Obkladki iz njega zmanjšujejo otekline in pomagajo pri pikih žuželk. Spodbuja tudi delovanje živčevja in bistri um ter je učinkovit pri odpravi anemije. Pomaga pri izkašljevanju in odpravi vetrove. Posamezniki ga žvečijo tudi zaradi zadaha, saj listi v ustih pustijo prijetno svežino.
Peteršiljev sirup
Da je pomembna sestavina številnih zeliščnih in začimbnih mešanic, ni treba posebno poudarjati. Če je le mogoče, ga vedno uporabimo svežega, saj s kuhanjem uničimo najvrednejše snovi. Dodajamo ga v solate, omake, juhe, majonezo. Odličen je v kombinaciji z limono, ribami, jajci in riževimi jedmi ter potresen po pečenem ali kuhanem krompirju. Iz njega lahko pripravimo tudi zdrav sirup. V 2 litra vode narežemo 2 limoni s skorjo vred, dodamo od 2 do 3 snopke peteršilja in pustimo stati 24 ur. Nato dobro precedimo in dodamo približno 2,5 kilograma sladkorja ter 2 škatlici citronke ter dobro premešamo. Sirup je pripravljen, ko se sladkor stopi.
