Hrana ima čudežno moč in vpliv na marsikaj, tudi dobro razpoloženje in nasmeh na obrazu. In ker v septembru marsikoga v slabo voljo spravi že samo misel na to, da je konec poletja in počitnic ter dopustov, si poglejmo peterico za boljšo voljo.
Med
V primerjavi z navadnim sladkorjem je med tisto sladilo, ki poleg enostavnih sladkorjev vsebuje še dodano vrednost v obliki encimov, aminokislin, vitaminov in mineralov, flavonoidov itd. In če se sprašujete, kaj naj bi to imelo z dobrim počutjem, samo pomislite, kako veseli so medvedi, ko se najedo sladkega medu iz divjega panja! Ne ne, ni le in zgolj zaradi povečanega sladkorja v krvi, raziskovalci so ugotovili, da na človekove možgane in boljše počutje dolgoročno vplivajo predvsem encimi v medu, ki so tisti dodatek, za katerega so zaslužne pridne čebelice in jih torej s sladkanjem z drugačnimi sladili ni mogoče dobiti. Zatorej, če še niste med uživalci medu, je skrajni čas, da to postanete – morda za začetek poskusite z blagimi cvetličnimi vrstami, pozneje pa lahko preidete na tiste najbolj priporočljive, z grenčinami, ki jih vsebuje na primer kostanjev med.
Špinača
O tem, kako zdrava je špinača, so nas s Popajem na čelu prepričevali vse otroštvo, celo tako zelo, da so marsikomu to zelenjavo priskutili do skrajnosti. In seveda je prav ta vrsta zelenjave ena tistih, ki so sila zdrave in dobro vplivajo na počutje. Zakaj? Predvsem zaradi magnezija, minerala v našem telesu, ki je zelo pomemben za biokemične reakcije v možganih oziroma spodbujanje ravni energije, ki jo premoremo. Študija, ki so jo leta 2009 opravili avstralski in novozelandski raziskovalci, je še potrdila, da je večji vnos magnezija povezan z manjšim tveganjem za razvoj depresije in ključen za premagovanje stresnih situacij.
Pašena govedina
Krave, ki se veselo pasejo po pašnikih, dajejo meso, po katerem bomo bolj veseli. Ne verjamete? Raziskovalci so ugotovili, da je meso krav, ki so bile hranjene pretežno s svežo krmo in so veselo hodile po pašnikih, boljše, saj vsebuje večje ravni konjugirane linolne kisline. Slednja je ena od t. i. dobrih maščob (spada v skupino maščobnih kislin omega 6), ki se v živalskem mesu tvorijo ob ugodni strukturi črevesne flore živali, torej takrat, ko te jedo dobro svežo krmo. Na človeško telo pa ta maščoba vpliva med drugim na pridobivanje mišične mase in na izgubo telesne maščobe ter uspešen boj proti tvorjenju stresnih hormonov. In prav zaradi slednjega smo menda tudi bolj veseli, delavni, motivirani in na splošno srečnejši.
Škrlatni češnjev paradižnik
Paradižnik je v splošnem odličen vir likopena – to je tista snov, ki mu daje lepo rdečo barvo in je obenem mogočen antioksidant, ki lovi in nevtralizira proste radikale; ti sicer lahko poškodujejo telesne celice in so glavni krivec za staranje in dolgoročno slabše počutje. Ker je likopena največ v lupini paradižnika, je smiselno seči prav po češnjevcu, ki ima v splošnem večjo površino lupine v razmerju s sredico. Študije so še pokazale, da toplotna obdelava še poveča dostopnost te snovi človeškemu organizmu, zato se ne branite slastnih omak, kremnih juh ali pečenih paradižnikovih specialitet!
Gigantski orešček – kokos
Kokos je nekakšen gigantski oreh, ki vsebuje precejšen delež maščob. V nasprotju s trenutno najbolj priljubljenimi nenasičenimi maščobami ga večinoma sestavljajo nasičene. Čeprav je to slišati precej nezdravo, pozna brezkompromisna znanost drugačno zgodbo. Večino nasičenih maščob v kokosu sestavljajo srednje dolge verige maščobnih kislin. Strokovnjaki za prehrano pojasnjujejo, da telo takšne maščobe raje porablja za energijo, miselno in fizično delo, kot pa jih skladišči v obliki trebušne maščobe, kar pomeni tudi, da z njimi lahko uravnavamo prehranjenost možganov in počutje ter osredotočenost. Olje je odlično za kuhanje, saj njegove maščobe dokaj dobro prenašajo višje temperature, kar pomeni, da oksidacija, tj. proces, pri katerem nastajajo zdravju škodljivi prosti radikali, nanje ne vpliva močno.
