Pekle so ptičke in potičke

Ob vznožju 1107 metrov visokega Krima in prav ob stiku z Ljubljanskim barjem, med Podpečjo in Iško vasjo, leži nekaj razpotegnjenih vasi, kjer so meje posameznih zaselkov že zabrisane, le krajevne table jih ločijo drugo od druge. Med prebivalci Strahomerja, Tomišlja, Vrbljen in drugih vasi so se stkale močne vezi, saj kakšne sosedske nevoščljivosti ne poznajo, vse to pa močno pripomore k dobremu delu Turističnega društva Krim. To smo lahko opazili minuli konec tedna, ko so v gasilskem domu Vrbljene-Strahomer pripravili velikonočno razstavo, ni pa manjkala niti 12 metrov dolga butara velikanka, ki je značilna za te kraje.

Veje jablan namesto forzicije

Pred leti so tako butaro naložili na posebej prirejen in podaljšan lojtrnik – nazadnje je bila dolga 18 metrov – in jo odpeljali do bližnje tomišeljske cerkve Rožnovenske Matere božje, kjer je nosače čakalo še 120 stopnic do vznožja cerkvenih vrat. Potem so ugotovili, da je to kar preveč naporno opravilo, zato tudi butare velikanke niso več delali. Letos so jih krajani spet spodbudili in že v soboto zjutraj so poiskali staro sušico. Na vitko in posušeno smrekovo deblo so navezali najrazličnejše zelenje, predvsem bršljan, brin in rdeče resje, butaro pa so polepšali z oljčnimi vejami in pomarančami. Po navadi so na vrh pritrdili še cvetoče veje forzicije, ker pa je letos velika noč nekoliko pozno, rumenih vej pa ni več, so jo okrasili s cvetočimi vejami jablane. Tokrat so dvanajstmetrsko butaro postavili pred gasilski dom, na cvetno nedeljo pa jo je blagoslovil tomišeljski župnik.

Zdi se, da med moškim delom vasi pod Krimom ni bilo nikogar, ki ne bi sodeloval pri nabiranju zelenja in izdelavi butare, medtem pa so gospodinje pripravljale pirhe, kuhale mesne dobrote ter pekle potice, pogače, velikonočne ptičke, pletenice in drugo pecivo. »Za velikonočno razstavo smo gospodinjam razdelili kar 1200 jajc, ki jih je kupilo društvo, kakih dvesto pa so jih prispevale še gospodinje same,« je povedala Darja Modic, ki v društvu skrbi za uspešno izpeljavo prireditev. »Domače kuharice že vedo, kaj se bo dogajalo na cvetno soboto in nedeljo. V vsako hišo smo poslali vabilo, prav tako smo na razstavo opozorili na proslavi ob materinskem dnevu. Odziv je bil izreden, saj vsi radi sodelujemo in pokažemo, kaj znamo in zmoremo ter kako razmišljamo o veliki noči. Vsaka gospodinja ima svoj okus, svoj način priprave in peke ter seveda svoje zamisli za izdelavo pirhov. Domišljija ne pozna meja, zato je bila naša razstava zares lepa in privlačna.«

Tudi čemažev kruh

Med poticami, pletenicami in kolači so bili nadvse zanimivi in nekaj posebnega velikonočni ptički, ki jih je za razstavo spekla Iva Lesica. »Ptički so naša domača in dolgoletna tradicija, saj nam jih je, ko smo bili še otroci, za veliko noč spekla stara mama,« je povedala avtorica. »Za to slaščico, ki je tudi lep okras za praznik velike noči, sem uporabila masleno testo. Potem iz testa naredim valje, dolge kakih 40 centimetrov in premera okoli pet centimetrov. Iz tega nato naredim vozel, na enem koncu oblikujem glavo in ptičji kljun, na drugem pa rep. Vozel predstavlja telo, ki ga zarežem s škarjami, da dobim ptičja peresa.«

Iva nam je zaupala še recept za velikonočne ptičke. Na pol kilograma moke damo 10 dekagramov masla in prav toliko sladkorja, malo soli in seveda kvas. Testo naj počiva kake pol ure, ptičke pa pečemo prav toliko časa in pazimo, da jih ne zažgemo. Za oči uporabimo rozine. Lahko jih premažemo tudi s stepenim jajcem, da se lepo svetijo.

Iva Lesica se je za letošnjo razstavo še posebno potrudila, saj je poleg ptičkov spekla še čemažev kruh, korenčkovo, pehtranovo in potratno potico ter tri podolgovate miniaturne potičke.

»Iz leta v leto je več sodelujočih, tako da so članice društva začele urejati in krasiti razstavo že zgodaj v sobotnem jutru,« je še povedala Darja Modic. »Poleg jedi so pokazale, kako so nekoč uredili dom ob veliki noči, kakšen je bil pravi velikonočni zajtrk, prav tako pa smo razstavili izdelke otrok iz vrtca in šole. Na razstavi smo poleg najrazličnejših pirhov pokazali še potice in druge sladke praznične dobrote, poleg tega pa še značilne krajevne jedi, med drugim tudi žolco, različne vrste kruha, pletenice, menihe in še kaj.«

Razstavo so domiselno popestrili kokoške in petelini iz slame, največ pozornosti pa je pritegnil kar precej velik slamnati zajec na skiroju.