Mojim najožjim prijateljem je znano, da jo bom spekla za prijetno druženje, da jo bodo dobili od mene tudi za darilo. In vedno je zadovoljstvo na obeh straneh; darilu je vdahnjena osebna nota pa še okusno je.
Vse, kar je povezano z zeleno barvo v prehrani, mi je všeč, čeprav ne spadam med vegetarijanke. Tako mi je drag tudi pehtran, predvsem njegov osvežujoči vonj. Poznam ga že od mladosti, saj ga je mati gojila na vrtu, ga potresala v potico, in že takrat sem vedela, da spada med trajnice in da njegove korenine ne pozebejo rade.
Vedela pa sem tudi, da moškim ta vrsta potice ni prav pri srcu. Po navadi so dejali, da zeli v potici že ne bodo jedli. Pehtran sem poskušala gojiti tudi sama v loncu, vendar se ni obnesel, zato ga raje kupujem na tržnici (kar veliko šopkov) in ga nato zamrznem. Sušenega ne uporabljam, ker me preveč spominja na nenaravni okus.
Gladko testo
Menim, da so priprava, izdelava in pečenje pehtranove potice eni najlažjih, saj zaradi dokaj tekoče mase nikoli ne preseneti z votlimi oziroma luknjastimi deli, tudi če se receptov ne držim do potankosti natančno. Res pa je, da sem z leti pridobila občutek za testo in celotno pečenje. Naj povem, da že več let vsa testa pripravljam v električnem mešalniku in ne zaznavam nobene razlike.
Kvašeno testo: 60 dag moke, žlička soli, 8 dag sladkorja, 8 dag masla, sesekljana limonina lupinica, 1 žlica ruma, pičle 3 dl mlačnega mleka;
kvasec: 2 dag kvasa, 1/2 mlačnega mleka, 1 žlica sladkorja, 1 žlica moke;
nadev: 10 dag masla, 10 dag drobtin, 12 dag sladkorja, 3 jajca, 2 dl smetane (maskarpone), drobno narezan pehtran (Količine za pehtranovo potico povzete po Kuharica sestre Vendeline.)
Sestavine na sobni temperaturi
Vse sestavine za testo in nadev zložim na pult, da se ogrejejo na sobno temperaturo. Najprej pripravim kvasec, in sicer kocko kvasa, žlico sladkorja, malo toplega mleka in žlico moke. Pokrijem in počakam, da naraste. Moko, sol, sladkor, maslo, limonino lupinico in rum stresem v mešalnik in na prvi stopnji mešam. Počasi dolivam toplo mleko, in ko se začne testo oblikovati, dodam še kvasec ter povišam stopnjo mešanja na tri. Če je testo pravšnje, srednje mehko, samo odstopi od osi mešalnika. Nato ga še ročno pregnetem v skledi, mora se ločiti od rok in sklede. Nato vzhaja pokrito na toplem, kjer mora kar precej narasti.
Drobtine prepražim na maslu
Za nadev potrebujem maslo, drobtine, sladkor, kislo smetano, ki jo včasih zamenjam z maskarponejem, rumenjake in trd sneg iz beljakov ter zrezan pehtran. Na maslu prepražim drobtine, ohladim in nato dodam oziroma zamešam še preostale sestavine. Vzhajano testo razvaljam, namažem z nadevom, tesno zvijem, položim v pekač in spet ga postavim na toplo, da ponovno vzhaja.
Potica se peče
Pečico nastavim na 220 °C, in ko je ogreta in testo dovolj vzhajano, ga namažem z rumenjakom, prepikam in peka se začne. Potica se skupaj peče dobro uro. Po približno 20 minutah temperaturo zmanjšam na okoli 180 °C. Ta sladica je lepa, če ima bolj svetlo skorjico, zato jo med pečenjem vedno pokrijem s peki papirjem. Pečeno namažem z maslom in posujem s sladkorjem v prahu. Ob kos potice na krožniku se lepo poda kepica stepene sladke smetane.
Osnovne količine za pehtranovo potico sem povzela po kuharici oziroma receptu, ki ga je spisala sestra Vendelina, kjer v osnovi potrebujemo 60 dag pšenične moke in 3 dl mleka. Ker imam rajši bolj sladko potico, dodam več sladkorja, kot je običajno zapisano v receptu. Kupljene kisle smetane ne uporabljam več. Po mojem mnenju je preredka, zato sem jo zamenjala z maskarponejem, ki je sveži sir, narejen iz smetane, in po videzu in okusu nekje med skuto in smetano. Malo dražje, a okusneje.