Saj poznate: ko nam od kosila včasih ostane ravno toliko, da ni dovolj za še en obrok ali preprosto nočemo jesti dvakrat zapored enako ali pa jed ne prenaša dobro ponovnega pogrevanja oziroma daljšega shranjevanja. Z nekaj domišljije v takih primerih lahko ostanke spremenimo v povsem novo kulinarično specialiteto, ki bo zasijala v drugačni preobleki in okusu.
Ko ostanejo testenine
Včasih se zgodi, da smo pri odmerjanju testenin malce preveč lačni, da bi lahko racionalno ocenili pravilno merico, in potem ob koncu obeda v posodi ostane nesrečen kupček špagetov ali makaronov, ki jim grozi, da se sprimejo v še nesrečnejšo brezoblično gmoto. Če ostane omaka, ni tako velik problem, saj jo lahko zapakiramo v plastično posodo in zamrznemo do nadaljnjega, pri kuhanih testeninah pa je stvar malce bolj komplicirana, saj jim zamrzovalnik nikakor ne bo dobro del. Tudi al dente pač ne bodo nikoli več, a kljub vsemu jih zato še ni treba kar zavreči. Iz njih lahko naslednji dan ustvarite gratinirano specialiteto, kjer domnevna razkuhanost testenin ne bo niti najmanj opazna, saj se bodo med pečenjem v pečici osušile in celo hrustljavo zapekle. Vse, kar za to čarovnijo potrebujete, je nekaj okusne zelenjave, malo smetane in sira ali parmezana ter najljubše začimbe. Seveda vsakdo pri tem v pekač lahko primeša tiste dodatke, ki so mu najljubši, ali tiste, ki so še na voljo v hladilniku. Boste videli, prav dobro bo!
Riž
V nasprotju s testeninami pri rižu ni treba veliko, da se nam ga nakuha več, kot smo predvidevali. Malce manj izkušenj ali nekaj nepazljivosti, pa imamo kaj hitro opraviti z zgodbo tipa Lonček kuhaj. Seveda se tudi tu najdejo okusne rešitve za njegovo ponovno uporabo. Kako ga bomo lahko uporabili, je odvisno predvsem od tega, v kakšnem stanju je po kuhanju. Nekatere vrste riža se namreč nikoli zares ne razkuhajo in so torej povsem primerne tudi za jedi, kjer je videz pomemben, medtem ko se včasih riž preprosto razkuha ali celo sprime v gmoto, ki za nadaljnjo uporabo potrebuje več nege. Vendar tudi v tem primeru še ni vse izgubljeno: iz njega nastanejo odlični riževi narastki pa tudi za zgostitev enolončnice se odlično obnese. Če ima ostanek riža še pravo obliko in strukturo, potem iz njega lahko nemudoma pripravimo solato. Nekaj majoneze ali smetane, češnjevega paradižnika in drobno nasekljane paprike, mogoče košček narezane šunke ali sira in nekaj začimb! Taka solata je še precej boljša takrat, ko malo postoji v hladilniku. Seveda se da ponovno tudi pogreti, le način mora biti pravi – v voku ali veliki ponvi na oljčnem olju prepražimo mešano zelenjavo in poljubne dodatke (šampinjoni, slanina), na koncu pa dodamo še ostanke riža in popečemo na močnem ognju. Ne mešamo preveč, ampak le zvračamo ponev sem in tja, tako da se riž in zelenjava premešata.
Piščanec
Pečen piščanec ima to zoprno lastnost, da se znova prav nič okusno ne pogreje, ampak meso ob ponovnem gretju v pečici največkrat postane suho, trdo in malce spominja na žagovino. Pa nič zato, obstaja namreč ogromno sila preprostih načinov, da včerajšnjega pečenega piščančka spremenite v sočno in okusno jed. Najpreprostejša in v vročih poletnih dneh tudi zelo priročna je gotovo solata s piščancem. Prav nič posebnega ne potrebujemo za to – skledo mešane zelenjave zmešamo z narezanimi rezinami mesa in vse skupaj prelijemo s poljubnim solatnim prelivom. Za kar najboljši učinek je tako pripravljeno solato priporočljivo pustiti stati pol ure v hladilniku, da se vsi okusi prepojijo in zaokrožijo, na koncu pa jo okrasimo s peteršiljem ali drobnjakom, in če je lakota velika, še s trdo kuhanim jajcem.
Če so koščki mesa bolj neugledni, potem se lahko odločimo recimo za polpete ali juho. Predvsem juha je priljubljen način reciklaže, še posebno zato, ker že majhna količina mesa vsako juho, čorbo ali enolončnico naredi precej bolj okusno. Možnosti so seveda odprte, tako za čiste kot kremne juhe, saj razkoščičene koščke piščanca brez težav z zelenjavo vred s paličnim mešalnikom spremenimo v homogeno kremno jed na žlico.
Krompir
Mrzel krompir je verjetno še danes pri večini precej v nemilosti, saj že dolgo kroži mit o tem, kako nezdrav je. No, v resnici mi še nihče ni nikoli razložil, zakaj in kako je s tem mrzlim krompirjem, in čemu ga ni dobro jesti, resnici na ljubo pa je vsakdo od nas že kdaj jedel tudi mrzlega, a smo še vedno vsi živi, kajne. Ampak, da ne bi ravno izzivali usode svojega želodčka, še bolj pa zato, ker mrzel včerajšnji krompir sploh ni okusen, je ostanke še najbolje predelati tako, da so znova toplotno obdelani in povsem preobraženi v novo slastno živilo. Eden od načinov za to so polpeti, s katerimi lahko poleg krompirja recikliramo ali porabimo še ostanke drugih živil (meso, zelenjavo...). Če imate še malo več volje, potem je ostanek krompirja idealna priložnost, da se lotite svaljkov ali cmokov. Teh se navaden kuharski povprečnež verjetno ne loti prav pogosto in pretirano z veseljem, zato pa bo kup včerajšnjega pireja najbrž dovolj dober vzgib za to, da se lotimo dela. Na koncu nam seveda vloženega truda ne bo žal. Ampak to že tako ali tako veste.
In za konec še to – morda bi kdo res rekel, da s tistim kupčkom riža ali špagetov ne bomo veliko prihranili, vendar ne gre le za to, ampak predvsem za naš odnos, koristno navado ter odgovorno ravnanje. Saj veste, trajnost ni le ločevanje odpadkov, je tudi racionalna raba virov, pa naj bodo to gorivo, voda, elektrika ali hrana.