VEČNI KLASIKI

Okusi poznega poletja

Objavljeno 01. september 2012 15.50 | Posodobljeno 01. september 2012 15.51 | Piše: Beba Splichal

Za peko so najboljše rdeče paprike, v redu so tudi rumene, zelene pa so neprimerne.

Klasična jed poznega poletja so pečene paprike. Če bi želeli jed umestiti med nacionalne kuhinje, bi spadala v vse dežele Balkana, še najbolj pa v Srbijo.

Največkrat so na mizi kot priloga k jedem z žara. Zanimiva kombinacija nastane s prebrancem. Zraven ponudijo lepinjo s kajmakom ali brez. Pripravljene s solatnim prelivom (kis, sol, olje) lahko skoraj pri vsakem obroku nadomeščajo solato. Kot predjed očiščene fileje polnimo z zeliščno skuto. Ljubitelji pečene paprike pa trdijo, da je najboljša s česnom in z oljem. Zraven ni treba nič drugega kot nekaj kosov dobrega belega kruha, s katerim se pomaže sladkasto, s česnom odišavljeno omako.

  • vrsta jedi: zelenjavna priloga
  • kulinarična priložnost: vrtna zabava
  • dobra kombinacija: domači beli kruh
  • število krožnikov: šest
  • glavne sestavine: paprika za peko, česen in olje
  • dodatki po okusu: nasekljan peteršilj
  • čas kuhanja/peke: približno 30 minut v pečici
  • zahtevnost: tri zvezdice od petih

Pečene paprike nekateri tudi vlagajo kot ozimnico. Olupljene in očiščene semen narežejo na trakove, te pa po dolžini nadevajo v kozarce. Zalijejo jih z mešanico kisa za vlaganje in soka, ki se nabere pri čiščenju paprik, oziroma vode, če je soka premalo. Nekatere vrste paprik ga imajo več kot druge. Razmerje kis in druga tekočina je ena proti dve. Temu dodajo sol, sladkor in malo olivnega olja, zavrejo in z vročo mešanico prelijejo paprike v kozarcu. Treba je paziti, da vmes ni preveč zračnih mehurčkov. Polne kozarce nato, kot je to običajno, vakuumsko zapremo. Najlažje tako, da jih za kakšnih deset minut pustimo v pečici, ogreti na 100 stopinj, nato pečico izklopimo in pustimo, da se kozarci počasi ohladijo.

Priprava se začne z nakupom oziroma izborom primerne vrste. Paprike morajo biti ravno prav mesnate, ne preveč tanke in spet ne zelo debele, najboljše so podolgovate, čvrste in gladke. Zelo pomembno je, da so nepoškodovane, da med peko iz njih ne odteka sok. Za peko so najboljše rdeče, v redu so tudi rumene, zelene pa so neprimerne. Spečemo jih v pečici ali zunaj na žaru, brez dodajanja maščobe ali soli. Pečene je treba takoj, še vroče, prekriti z vlažno krpo ali jih preložiti v posodo s pokrovom. Že ko so mlačne, jih z lahkoto olupimo. Kadar jih pripravljamo po klasičnem receptu, jih pustimo cele, s pecljem in semeni. Mariniramo jih s česnom in z oljem, dobro ohlajene naj vsak sam očisti na krožniku.

Pečena paprika

2 kilograma paprik za peko
glavica česna
sol
olivno olje

Paprike dobro operemo, posebno okrog peclja, in cele zložimo na nizek pekač eno zraven druge. Pekača ne oljimo, le oplaknemo z vodo. Ne solimo jih in ne prelivamo z oljem. Pečemo jih pri 180 stopinjah, dokler se ne začnejo rjavo barvati. Pri tem lahko nastajajo tudi mehurji. Takrat jih primemo za pecelj in obrnemo. Če se pecelj izpuli, smo jih pekli predolgo. Lahko si pomagamo le še z lopatko, ne bodo pa najboljše. Pečemo jih še na drugi strani, in ko se zmehčajo, jih preložimo v posodo s pokrovom. Zalagamo jih kar eno na drugo. Medtem ko se ohlajajo, bo kožica popustila in z lahkoto jih bomo olupili. Sok, ki izteka med lupljenjem, prestrežemo. Olupljene paprike zlagamo na pladenj ali globok krožnik tako, da se prekrivajo kot strešniki. Vsako malo posolimo, pomažemo s strtim česnom in polijemo z oljem. Na koncu vse prelijemo s tekočino, ki se je nabrala med lupljenjem. Z vilicami paprike malo privzdignemo, da tekočina steče do spodnje plasti. Vsaj dve uri pustimo jed na hladnem. Če so prekrite z oljem, lahko počakajo v hladilniku tudi teden dni. Tekočina bo verjetno želirala, a to ne vpliva na okus. Nekateri pečene paprike posipajo s sveže nasekljanim peteršiljem, da prekrijejo močan vonj po česnu.

image

 

Deli s prijatelji